Nato je sledila razprava članov odbora, ki pa je zaradi lingvalnega (jezičniškega) sloga predsedujoče že kmalu vodila v napeto stanje v dvorani. Tudi zaradi njenih polsmešnih vložkov si nismo mogli obetati resne razprave. Ko pa so dvorani začeli švigati prvi »opomini« in »odvzemi besede« opozicijskim poslancem, in potem, ko so vabljeni drug za drugim zapustili dvorano, takrat smo gledalci pred ekrani zaznali pravi namen izredne seje – priložnost za javno-osebni obračun z opozicijskimi poslanci. V neskončnost razvlečena seja, brez resne koristi, je dala priložnost verbalnemu soliranju dvema neumornima koalicijskima poslankama, ki sta neizkoriščeni čas »odvzetih besed« zapolnili tudi s pričevanji o sebi. Tako smo od predsedujoče izvedeli, da je pravnica s pravosodnim izpitom in da nikoli ni nameravala iti v politiko, vendar je bila v to prisiljena, ker jo(je) moti(lo) delovanje opozicije oziroma stranke SDS. »Zaradi vas sem to storila,« je še pribila. Res ganljivo, če se moraš žrtvovati.

S posebno čustvenim nastopom jo je proti koncu seje dopolnila druga koalicijska poslanka, nekdanja sodnica, ki je izpovedala svoje prejšnje simpatije do Janeza Janša. Malo ganjena je dejala: »Res iskreno vam povem, da mi je žal, da je Janša skrenil, žal skrenil in od takrat za mene ni več, res mi je žal,« in pogledala proti kameri v upanju, da bi TV gledalci njeno obžalovanje morda zmogli dojeti.

Ob 21.30 so eni poslanci dvorano zapuščali z lekcijo predsedujoče, da beseda v demokraciji ni dana vsem enako. Drugi poslanci pa so bili veseli, da so soglasno sprejeli neki svoj koalicijski sklep.

Jaz pa vljudno prosim za kvalitetnejši šov naslednjič.

Zdenka Goriup, Ljubljana