Skladno s svojo notranjo politiko ameriška delegacija nasprotuje številnim konceptom in besedam, ki se pojavljajo v uradnih besedilih. Začelo se je s podnebnimi spremembami, nadaljuje se z ženskami, otroki, s spolnim nasiljem, enakostjo in trajnostnim razvojem. Vedno več je novih besed, s katerimi se ne strinjajo, da bi bile omenjene v dokumentih. Zato potekajo glasovanja v generalni skupščini, pri katerih Združene države edine glasujejo proti, ali pa nastajajo situacije, ko varnostni svet ne more sprejeti dokumenta, ker temu nasprotujejo. S tem se slabi zahodno krilo članic varnostnega sveta, ki zagovarjajo določena načela. Na tej točki se Združene države znajdejo skupaj z Rusko federacijo, včasih tudi, pa čeprav manj pogosto, s Kitajsko.
Težko se je tako hitro prilagoditi novim stališčem Združenih držav. Miselno je težko dojeti, da smo trenutno pri veliko vprašanjih na nasprotnih bregovih. To je nov element, ki se mu težko prilagajamo, a dejstva govorijo sama zase. Spomnil bi na našo sodnico Beti Hohler, sodnico mednarodnega kazenskega sodišča, ki so jo Združene države kaznovale samo zato, ker je opravljala svoje delo. Prevzela je dosje izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, zato so Združene države proti njej uvedle sankcije. Te sežejo vse do Slovenije, in to precej kruto, čeprav smo zavezniki. Vse kaže, da smo trenutno pri številnih temah na nasprotnih bregovih. To je nova realnost ne samo varnostnega sveta, ampak tudi celotne mednarodne skupnosti.
Sobotna priloga Dela
