Domnevam, da se bo, kakor je to običajno v Ljubljani, z ustrezno pomočjo Arsa ter ministrstva za okolje ponovno kršila zakonodaja in se bo (kakor na primer pri kanalu C0) tudi ta »nezahtevni projekt« po Jankovićevo »izognil« izdelavi predpisanega ustreznega poročila vplivov na okolje.
Navedena trditev, da se bo energija, pridobljena s sežigom (zaradi zgolj nizkih gorljivih vrednosti odpadkov) koristila za proizvodnjo vroče vode za daljinsko ogrevanje Ljubljane ter električne energije za (le nezadostno delno) pokrivanje lastnih potreb in potreb elektroenergetskega sistema, sicer okvirno drži, vendar pa je ta trditev zelo zavajajoča, saj so bile »nenamerno« zamolčane ogromne dodatne količine dragih goriv, ki so nujno potrebne med neprekinjenim obratovanjem sežigalnice, za doseganje in vzdrževanje predpisane zadostno visoke konstantne izgorevalne temperature (med okoli 800 do 1200° C) v pečeh.
Povsod v strokovni literaturi lahko z lahkoto zasledimo, da je sežiganje komunalnih odpadkov daleč najdražji način njihovega odstranjevanja. Torej se bodo morali ti visoki dodatni stroški izražati tudi v znatno zvišanih zneskih mesečnih položnic vseh Ljubljančanov.
Nadalje so »nenamerno« zamolčani tudi potrebni izredno visoki investicijski ter obratovalni stroški naprav za izločanje, čiščenje ter obdelavo vseh emisij, kakor tudi za ustrezno obdelavo, odstranitev in deponiranje preostalih že omenjenih ogromnih količin negorljivih snovi, žlindre ter pepela.
Župan Janković naj bi že večkrat velikodušno zagotavljal, da bodo pri gradnji sežigalnice uporabili (še neznane) najboljše razpoložljive tehnologije in da bodo (na nenosilnih barjanskih tleh) zgradili tako visok dimnik, da bo presegal (stometrske) plasti inverzije nad ljubljansko kotlino. Ko je svojčas opozicijski politik v nemškemu parlamentu očital tedanjemu kanclerju Adenauerju neizpolnjevanje njegovih predvolilnih obljub, mu je le-ta hladno odvrnil: »Kaj me briga moje včerajšnje blebetanje!« Tudi našega župana običajno kasneje ne brigajo več njegove predhodne nestrokovne in nepravilne izjave, hudo zavajajoče trditve ter neizpolnjene obljube. Večkratnim javnim pisnim opozorilom naše zdravstvene stroke in žal redkih (dovolj civilno pogumnih) kritičnih strokovnjakov navkljub, župan še pospešeno, brez ozira na hudo škodljive nepopravljive posledice, neodgovorno sprovaja zdravju in okolju izredno nevarna načrtovanja ter gradbene izvedbe obupno dragih nestrokovnih projektov, kot so na primer gradnja nepotrebnega, nevarnega, dragega ter okolju kakor tudi zdravju hudo škodljivega kanala C0, ali pa izvedba ogromnih, napačno lociranih, dimenzioniranih ter konstruiranih pretočnih kanalizacijskih bazenov, izgradnja ljubljanskega železniškega križišča, načrtovanje bodoče sežigalnice odpadkov, podzemne parkirne hiše izpod tržnice itd.
Močno se sramujem določenih predstavnikov ter uradnikov MOL, MOP, FAGG, IZS ter mojih gradbenih kolegov zaradi njihovega preračunljivega molka, gluhonemosti in slepe poslušnosti pri aktivni ali pasivni pomoči pri hudih kršitvah naše tehnične zakonodaje.
Začuden pa sem tudi nad ravnodušnostjo Ljubljančanov, ki kljub večkratnim strokovno utemeljenim javnim opozorilom zdravniške stroke očitno še vedno verjamejo praznim županovim obljubam in zavajanjem. Navkljub strašljivim pričevanjem o številnih izpovedanih ter dokazljivih nedopustnih dogajanjih med gradnjo kanala C0 pred preiskovalno komisijo DZ, brez ugovorov dopuščajo to brezobzirno nepopravljivo zastrupljanje naše pitne vode ter zraka in s tem posledično povzročanje bodočega obširnega ter hudega ogrožanja zdravja, kakor tudi pričakovani porast evtanazije zdravstveno občutljivih slojev prebivalstva.
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., Ljubljana
