Prižnica na Brezjah, s katere je grmel metropolit Zore, stoji v »Marijinem svetišču«. Ta svetišča so značilnost rimske Cerkve, protestantske Cerkve častijo samo Boga, kult Marije pa je v teološkem dialogu samo nahrbtnik »ljudske pobožnosti«, ki ga s sabo prinašajo rimski.
Protestantske Cerkve, katerih nauk temelji zgolj na bibliji, seveda nimajo ne Marijinih praznikov ne Marijinih svetišč. Merodajno za vrednotenje Marije je, da evangeliji opisujejo Marijino materinsko skrb za dete Jezusa. A že dvanajstletni Jezus se čudi, da Marija ne razume njegovega poslanstva, kasneje Jezus zavrača stike z materjo in sorojenci, v Janezovem evangeliju pa jo dvakrat nagovori z »ženska« (gynai).
Vse, kar je več od podatkov iz evangelijev, izvira iz »ljudske pobožnosti« rimske Cerkve. Tako tudi veliki šmaren. Marijino vnebovzetje je bilo tudi v rimski Cerkvi sporno »ljudsko prepričanje«, spomnimo se na Prešernovo šaljivo Nebeško procesijo, dogmo o »telesnem vnebovzetju« pa je iz naslova »papeževe nezmotljivosti« 1. novembra 1950 razglasil Pij XII. Da pa je bila Marija sama »brezmadežno spočeta«, je postalo dogma rimske Cerkve 8. decembra 1854. Prižnica Marijinega svetišča je tribuna le ene od Cerkva. Poleg rimske Cerkve imamo v Sloveniji še več Cerkva, skupno pa nekaj deset verskih skupnosti in velik odstotek ateistov in pa agnostikov.
Upravičeno se je torej vprašati, zakaj se slovenska veja rimske Cerkve zateka k tej agresivnosti, in to v času, ko iz Rima prihajajo bistveno drugačni toni.
Še več, slovenska veja te Cerkve se posredno razglaša za lastnico slovenskega naroda, saj spet »posveča slovenski narod Mariji«. Da lahko komu kaj posvetiš, mora biti tvoja last ali pa tvoja stvaritev (denimo pesem ali materialna umetnina). In ker rimska Cerkev ni niti lastnica Slovencev ali pravna zastopnica vsega naroda, niti ni narodova duhovna kreatorka (prej bi se za tako lahko razglašala »ta prava Cerkev Božja tiga slovenskiga jezika«, kot jo imenuje Trubar, a evangeličanom seveda ne pride na pamet, da bi se naroda polaščali). In koga rimska Cerkev v Sloveniji »posveča Mariji«? Vse Slovence po jeziku? Morda pa so samo njeni »udje« pravi Slovenci?
Podpisani se od osvoboditve leta 1945 ne štejem za člana te Cerkve, samo jaz in pokojni Igor Tavčar tedaj na šoli nisva bila vpisana k verouku, a morda me oni štejejo za eno svojih »ovčic«. Prisilno članstvo v organizaciji, do katere ne izpolnjuješ nobenih njenih zahtev, »učlanili« pa so dojenčka ob krstu? Ne in ne, tudi po njenih obredih me ne bodo pokopali. Sem pa krščanski ateist in podpornik evangeličanskih idej.
Morda pa se bo tukajšnja hierarhija rimske Cerkve bolj zamislila nad tem, zakaj dobi tako malo »novomašnikov«. Ni ravno zmerjanje s prižnice tudi besna in hkrati nemočna reakcija na zaton takšne Cerkve?
Božidar Debenjak, Ljubljana
