Spoštovani profesor dr. Jože P. Damijan se navdušuje nad objavo The Economista, da rusko gospodarstvo ne da samo cveti, temveč leti. Rusija v stotih letih ni bila pogosto v vojnah, vendar v 100-letni zgodovini njihova ekonomija ni prilezla do BDP 15.000 na prebivalca. Tudi njihove plače in pokojnine ne dosegajo evropskih standardov. Gospodarsko rast RF poganja domača poraba, v katero pretežno štejejo izdatke za vojsko, ki dosegajo že okrog 10% BDP, in predvsem za rusko vojaško industrijo, ki dela v treh izmenah. Dejstvo je, da je bil do agresije RF na Ukrajino Nato v zatonu in evropska vojaška industrija močno zanemarjena in pozabljena. Agresija RF na Ukrajino je Nato poenotila in Natu sta se pridružili še več stoletij nevtralni Švedska in Finska, zato danes Nato že šteje 32 držav. Tudi ohromela vojaška industrija Evrope se je streznila in zbudila. Države Evrope so zaznale ogroženost in že sedaj nekatere namenjajo že 4 % BDP za obrambo. Povečanja vlaganja v obrambo bodo tudi enormno povečala vlaganja v vojaško proizvodnjo sodobnega orožja, ki si ga RF brez zahodnih komponent ne more privoščiti.
Agresijo Ruske federacije na Ukrajino so obsodili OZN, komisija EU, Mednarodno sodišče za človekove pravice, EU parlament, predsednik vlade RS, vlada RS, DZ RS, predsednica RS in vrhovna poveljnica slovenske vojske. 120 članic Mednarodnega olimpijskega komiteja je močno omejilo udeležbo predstavnikov RF na OI, Uefa in Fifa so iz tekmovanj izključili ruske klube in reprezentanco RF.
Po stotih letih je ekonomija evropskih držav na solidnem nivoju, vendar so pred novim EU parlamentom in EU komisijo številni izzivi, ne samo vojaški, temveč tudi demografski, migracije, okoljevarstveni, energetski, inovacijski problemi, konkurenčnost, širjenje EU, podnebne spremembe, ekonomski problemi, demokracija, vzpon desnice itd. Izzivi ne prihajajo samo iz Rusije, temveč tudi iz Kitajske, Indije, Brazilije, ZDA. Težko je oceniti, kateri je pomembnejši in kateremu dati prednost.
Jordan Kodermac, Solkan
