In ko se vsi tako obnašajo, prihaja do napake skupinskega mnenja (»učinka množice«), ko skupina inteligentnih ljudi sprejme neumne odločitve, pravi Dobelli v knjigi Umetnost jasnih misli. Pri tem navaja primer invazije na Kubo v času predsednika Kennedyja. Prav nič ni šlo po načrtu in tretji dan se je 1200 preživelih udeležencev predalo Castru. Načrt je bil absurden, ker so vse predpostavke, na katerih je temeljil, bile lažne. Kennedy in njegova skupina svetovalcev se je štela za najbolj pametne ljudi, ki jih je administracija ZDA kadarkoli imela. Nihče pa si ni upal posumiti v pravilnost predpostavk. Tudi denimo ob odločitvi o gradnji Maginotove linije, dragega obrambnega sistema, ki se je izkazal za popolnoma nekoristnega, nihče v Franciji ni upal posumiti v odločitev vojaške oblasti. Vsi so zaupali avtoriteti: vojaška oblast pa menda že ve, kako obraniti Francijo!

In takih primerov enodušno sprejetih napačnih odločitev je v zgodovini veliko.

Vladimir Prebilič je pred izvolitvijo v EU parlament govoril o potrebi po pogovorih o miru v primeru vojne v Ukrajini. Sedaj, ko je postal član parlamenta, pa je osebno mnenje spremenil, prilagodil skupinskemu mnenju

Tudi njega v tem primeru zgodovina ni prepričala, ampak ga je prepričala skupina.

Majda Koren, Ljubljana