Projekt JEK 2 predstavlja v vseh pogledih eno izmed najpomembnejših strateških odločitev v samostojni Sloveniji. Odvisno od izbrane zmogljivosti v območju od 1000 do 1650 MWe se ocenjena vrednost investicije giblje od 9,3 do 15,4 milijarde evrov. Praksa odločanja, že uporabljena pri največjih projektih, ne zagotavlja optimalne odločitve. Iz tega razloga za odločanje o projektu JEK2 ni uporabna.
Uveljaviti moramo pristop, ki se opira na pravilo, da je družbeno odločanje kompleksen proces, ne pa zgolj akt formalnega potrjevanja oziroma glasovanja o izbrani odločitvi. Proces odločanje sestavlja več faz (5), ki si sledijo po načelu naravne procesne hierarhije. Hierarhičnost procesa odločanja vzpostavlja tudi nepovratnost. Ključna vloga je pripisana samemu začetku procesa odločanja, ker je tedaj stopnja svobode pri izbiri odločitev največja. Zaradi pravila nepovratnosti napak v procesu odločanja ni mogoče popravljati.
V projektu JEK 2 je bilo doslej pripravljenih osemnajst študij in poročil, ki pokrivajo področje energetike, tehnologije, lokacije, prostora, ekonomije in varnosti. V teh dokumentih so podane ocene dejavnikov, pomembnih za izbiro najprimernejše odločitve v projektu JEK 2. Omenjeni dokumenti predstavljajo aktivnost, ki jo štejemo kot prvo fazo procesa odločanja. Vendar informacija o bistvenih ugotovitvah, predstavljenih v omenjenih dokumentih, javnosti doslej ni bila primerno predstavljena. Javnost ničesar ne ve tudi o kriterijih in merilih, s katerimi naj bi izbirali najprimernejšo rešitev. Načelo popolne transparentnosti procesa odločanja o projektu JEK 2 je prezrto.
Vlada je imenovala delovno skupino, ki naj bi javnosti zagotovila vse potrebne informacije o JEK 2 kot ključnem delu energetske strategije države. Referendum je napovedan v drugi polovici novembra, vendar o projektu nove nuklearke javnost (še) nima bistvenih informacij. Tako pač deluje sistem predstavniške demokracije, ki političnim strankam na oblasti podeljuje absolutno oblast. Videti je, da je posvetovalni referendum o JEK 2 bolj namenjen potrjevanju absolutne moči političnih strank, kot pa izbiri optimalne energetske strategije.
Kot orodje, ki zagotavlja legitimnost odločanja, bi vladajoča koalicija lahko uporabila posvetovalno demokracijo, ki dopolnjuje predstavništvo. Takšna neposredna demokracija je preudarno presojanje po kriteriju dolgoročne blaginje prebivalstva, ne pa volja političnih strank, potrjena na posvetovalnem referendumu. Posvetovalna demokracija omogoča ljudem neposreden vstop v proces družbenega odločanja. Prinaša legitimnost odločitev pri najpomembnejših družbenih vprašanjih in odpravlja korupcijska tveganja. Reprezentativen vzorec naključno izbranih ljudi skupaj s politiki in strokovnjaki obravnava temo, o kateri dobijo vse možne informacije. Na referendumu ljudje odločajo o temi, o kateri običajno zelo malo vedo, pri posvetovalnem projektu pa naključno izbran reprezentativen vzorec ljudi obravnava temo, o kateri dobijo vse možne informacije. V prvem primeru se razkrije refleks ljudstva, posvetovanje pa razkrije razsvetljeno javno mnenje. Legitimira odločitve, ki zagotavljajo uresničevanje materialne, družbene in okoljske blaginje prebivalstva.
In zakaj kljub nespornim prednostim posvetovalne demokracije vztrajamo pri uporabi političnega predstavništva? Ker posvetovalna demokracija omejuje oblast političnih strank in posega v same temelje dominantne ideologije neoliberalizma.
Janez Krnc, Litija
