Kakšna je finančna struktura izgradnje in obratovanja vetrnih elektrarn (VE), da investitorji norijo z načrti izgradnje VE po slovenskem hribovju? Prijav je za preko 100 gigantskih vetrnic. Po kakšni ceni nameravajo prodajati elektriko in komu? Menda je odkup vetrne elektrike prednosten. Ali res in zakaj? Pogodbe za odkup pa na 15 let? Zakaj? Kako deluje omrežje, ko kar naenkrat zapiha veter in mora neka druga elektrarna zmanjšati proizvodnjo, če ima vetrna prednost? Hidroelektrarne so najbolj odzivne, ampak njihova cena elektrike je okoli 30 evrov/MWh, vetrna elektrika je pa bistveno dražja, menda 180 evrov/MWh, pa sta obe OVE. Kje je tu računica za potrošnike, ki plačujejo davek za OVE?
Investitorji se poslužujejo tudi prevar in kršitev predpisov za pridobitev dovoljenj. Znan je primer na Pohorju, kjer je investitor Energija na veter, d. o. o., iz Ljubljane (žrtve, Pohorci, so daleč stran) najprej drobila projekt 56 vetrnic na manjše skupine, kar je kršitev, da bi se izognila nekaterim postopkom (podobno kanalu C0 v Ljubljani). Drug primer je v Kalšah, tudi na Pohorju, kjer je investitor Maks Invest energija, d. o. o., podpisal upravni enoti (UE), da bi zgradil vetrnico na parceli 20 krat 20 metrov in ne potrebuje dodatnega zemljišča. Samo eno krilo vetrnice je dolgo 40 m, da o prostoru za dvigalo, transport in strojev za izkop ne govorimo. Na ugovor UE je odgovorni projektant podpisal, da bodo uporabili plezalni žerjav. Pogled na splet pa je pokazal, da ta potrebuje 500 m2, da ga sestavijo in usposobijo za delo. Gre za več desettonske tovore in izreden prevoz.
Investitor se je pritožil na ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki je pritožbi ugodilo, češ da se UE naj ne bi vtikala v tehnične zadeve. Vendar je UE dolžna po gradbenem zakonu preveriti varnost in izvedljivost gradbenega projekta. Žal pa morajo krajani plačevati odvetnike in gradbene eksperte, da dokažejo kršitve. Poleg tega je prva hiša vsega 125 m od načrtovanega stojišča vetrnice. Vetrnica je industrijski objekt, ki na stebru nosi okrog 60 ton generatorja in kril. To je, kot bi tank postavil na vrh stebra, in v tujini prihaja do porušitev, sploh pa ker doživljamo izjemne sunke vetrov zaradi podnebnih sprememb. Zadnji je bil na Košenjaku nad Dravogradom, kjer je zaradi predhodnega gozdarskega posega postrgalo več gozda tam, kjer bi hoteli postaviti vetrnice. Vse to se seveda izve daleč naokoli in tudi zato so ljudje nasprotniki gradnje vetrnic.
Nadalje, v Sloveniji vendarle imamo izkušnje s tem, kaj povzroča delovanje vetrnic prebivalcem. Iz Dolenje vasi so se že leta 2014 krajani pritožili ministrstvu, da zaradi hrupa vetrnice ne morejo spati in jim načenja zdravje, saj gredo vibracije nizkofrekvenčnega hrupa in infrazvoka skozi zaprta okna in se v notranjih prostorih še ojačajo zaradi resonance. Najbližji so 850 m oddaljeni od vetrnice. Pritožba inšpekciji ni pomagala, ker so jim povedali, da nimajo predpisov, da bi ukrepali. Zdaj končujemo leto 2024 in teh še danes ni. Investitor pa tudi noče ustaviti vetrnice vsaj ponoči. In Greenpeace napiše v Loškem Potoku, da ta hrup ni nič. O podobnem primeru smo letos lahko brali s Hrvaškega nad Senjem. Gostje so zaradi hrupa vetrnic drugi dan pobegnili. Svetovna zdravstvena organizacija pa opredeljuje zdravje kot stanje popolnega fizičnega, psihičnega in socialnega dobrega počutja in ne le odsotnost bolezni ali slabosti.
Tudi minimalne razdalje nimamo v predpisih. Na avstrijskem Koroškem je ta 1500 m, a ni dovolj, kar so krajani iz Ojstrice pod Košenjakom preverili pri stanovalki na oni strani meje z vetrnico. Vibracije jo tiščijo v prsih, se slabo počuti in ne more spati. Žal je Alpe Adria Green edino društvo, ki pomaga civilnim iniciativam, da pride na dan resnica o vetrnicah.
mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana
