Ne, ne, niso ga pahnili po stopnicah, to se je izkazalo, da ni dovolj za eliminacijo človeka. Zdaj so postali bolj domiselni. Enostavno so ga poslali v Bruselj in je sedaj res tiho. Svojih umotvorov nima več časa obelodaniti, saj mora šteti novo plačo. To pa, dragi moji, traja ves mesec.
In kdo so ti zlobneži, ki so se ga tako hinavsko znebili? To so ostanki zločinske komunistične partije. Seveda se sedaj ne kitijo več s tem perjem, zraslo jim je novo. Toda vsaj včasih je veljalo, če se hočeš preriniti do oblasti, moraš enako »lajati« kot drugi oblastiželjneži. Zato je en model te sorte pisal vzhičeno prošnjo za sprejem v kumrovško šolo usmerjenega izobraževanja. Uspelo mu je. In kaj se je tam naučil? Za dosego oblasti so dovoljena vsa sredstva in žrtve. Žrtve drugih, ne svojih. In res, ta model je bil odprte glave in hitro dojel, če nisi ti na oblasti, udrihaj proti sedanji, dokler ne uspeš. In tako naš model uprizarja svoj program. Plasirati moraš kar se da več interpelacij, tožiti vodilne na oblasti. Vodilni v državi ne morejo samovoljno priznati kakšne nove države, saj je to v nasprotju z ustavo, krivosodje mora toliko časa zavlačevati sodne postopke proti modelu, da zastarajo. Pa še najvažnejše. Ta ista ustava, na katero se sklicujem, ne velja, ko sem jaz na oblasti.
Še ena pikantnost iz minulih časov. V stranki modela so v parlamentu imeli poslanca, ki je igral vlogo klovna. To je bil najbolje plačani klovn. Pokal je zbadljivke na račun poslancev drugih strank. No, ne vem, kaj se mu je pripetilo, da si je izmislil neprimerno šalo. Odločil se je, da bo kandidiral za predsednika svoje priljubljene stranke. Kaj mu je pa bilo? Kaj ne ve, da v katoliški monoteistični religiji obstaja samo en Bog? To je bila njegova zadnja klovnovska pogruntacija, saj je zatem odšel – v pokoj.
Še nekaj sodobnih peripetij. Grimsova bruseljska kolegica Romana Tomc, ki si je v Bruslju že spletla gnezdo, je v stilu svoje stranke, ki nasprotuje naši novi kandidatki za evropsko komisarko, izstrelila bombo, češ »Marta Kos je bila sodelavka Udbe«. Če se gospa Tomčeva tako dobro spominja preteklosti, pa naj se še spomni, da je predsednik njene stranke bil goreči komunist. To pa ne, ker ima selektiven spomin. Seveda se moraš na takšne klevete odzvati in Kosova je samo izjavila: »Nikoli nisem bila sodelavke Udbe, bila pa sem nadrejena gospe Tomčevi.« Kakšna pa je ta »obtožena« sodelavka Udbe?
Marta Kos je bila veleposlanica v Nemčiji in jo je revija Diplomatisches Magazin izbrala za veleposlanico leta. Ponudbo vlade, da prevzame kandidaturo za evropsko komisarko, je odbila. Šele po žalostnem odstopu Vesela je privolila. Kljub vsem privatnim in družbenim nevšečnostim, uspešno plava v življenju, saj ni čudno, bila je tudi jugoslovanska prvakinja v plavanju. Tomčevo upravičeno skrbi, da bo Kosova ponovno postala njena nadrejena. Po vsem naštetem sem prišel do ustreznega zaključka. Včlanil se bom v Grimsovo stranko. Zakaj pa? Tudi jaz bi rad, da brez posledic pljuvam po komurkoli in ne plačujem TV naročnine. »Kaj res? Potem se bom pa tudi jaz vpisal v to stranko,« mi reče sogovornik.
Toda vse to so premajhni valovi, da bi vzburkali slovensko politično lužo. Zato pogrešam kakšno sočno izjavo tovariša mag. Grimsa, da se nekateri razburjajo, nekateri pa nasmihajo. Ne dajte se, mag. Grims, saj imate diplomo magistra (upam, da ni kupljena), kaj ne? Čakajoč Godota, ne, ne, čakajoč mag. Grimsa in na njegove domislice, ga lepo pozdravljam.
Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani
