V Civilni iniciativi »Okolju prijazen tir« (CI OPT) želimo še enkrat poudariti, da je predlog DPN ekonomsko potraten, okoljsko, kmetijsko in zdravstveno destruktiven ter v nekaterih točkah tudi v nasprotju z zakonodajo. CI OPT se strinja z organizacijo Alpe Adria Green (AAG), da so državna ministrstva, ki so pripravila predlog DPN, kršila Aarhuško konvencijo, saj v pripravo niso vključevala javnosti. Aarhuška konvencija v členih 3, 6, 7 in 8 poudarja, da morajo državni organi pri pripravi državnih aktov s področja okolja omogočiti zgodnje in učinkovito sodelovanje javnosti – javnost bi morala biti vključena od samega začetka, ko so vse možnosti še odprte in ko lahko učinkovito vpliva na pripravo državnih aktov. Velik del javnosti v pripravo predloga DPN ni bil vključen, saj je za državni akt v bistvu izvedel šele junija 2024, ob javnih razgrnitvah, na katerih je bil predstavljen. Državna ministrstva sicer želijo to nezakonitost prikriti z majhnim trikom, saj kot vključenost javnosti prikazujejo srečanja predstavnikov ministrstev s predstavniki mestne občine Ljubljana in nekaterih drugih občin. Izpostaviti je treba, da Aarhuška konvencija organov lokalne oblasti ne prišteva med »vključeno javnost«.
V CI OPT se sicer strinjamo z AAG, da bi bilo optimalno, če bi obudili opuščeno idejo o gradnji povsem nove železniške trase mimo Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, saj menimo, da je treba tranzitni promet umakniti stran od naselij. Ker pa je država formalno-zakonsko stopila že korak naprej in v elaboratu optimizacij za doseganje višjih hitrosti, ki je podlaga predlogu DPN, primerjala ustreznost tras VM1 (ob obstoječi progi) in VM2 (velika odstopanja od obstoječe proge), smo se bili prisiljeni opredeliti glede teh dveh tras. CI OPT je tako na ministrstvo za naravne vire in prostor naslovila 41 pripomb in predlogov na predlog DPN, ki je kot primernejšo izbral traso VM2.
Izbrana trasa VM2 pomeni razmetavanje davkoplačevalskega denarja, saj je kar za 49 milijonov evrov dražja od neizbrane trase VM1. Kot argumenta za izbiro veliko dražje trase ministrstva navajajo možnost doseganja hitrosti 160 km/h in skrajšan potovalni čas. Pri tem je zamolčano, da bi vlaki to hitrost lahko dosegali zgolj na zelo kratkem odseku, in kar je še bolj pomembno, da bi se potovalni čas skrajšal zgolj za 54 sekund, in to za dnevno 11 hitrih mednarodnih vlakov, ki se na lokalnih postajališčih (večinoma) sploh ne ustavljajo! To je nujno izpostaviti tudi v luči »argumenta«, ki ga v zagovor predloga DPN podaja Koalicija za trajnostno prometno politiko, namreč »dostopnost železnice za potnike«. V tem kontekstu je nujno opozoriti, da ministrstva s predlogom DPN primarno ne naslavljajo problema primestnega potniškega prometa, temveč v skladu s 16. členom Uredbe EU 2024/1679 železnico želijo nadgraditi zaradi vključenosti v razširjeno jedrno omrežje (TEN-T), z namenom doseganja višjih hitrosti za mednarodne vlake. Problem je v tem, da ministrstva govorijo o hkratnem doseganju višjih hitrosti in večji prijaznosti vlakov za prebivalstvo primestnih skupnosti, kar je nezdružljivo!
Realizacija izbrane trase VM2 bi tudi prizadela 53 hektarov prvovrstnih kmetijskih površin, škodljivo posegla v naravno okolje, ogrozila podzemne vode, prizadela arheološko dediščino, močno hrupno obremenila krajane Stanežič in Mednega ter presekala naravne habitate živali in obstoječe vzorce socializacije in druženja krajanov. Vse to za 49 milijonov evrov več davkoplačevalskega denarja!
Končno želimo v CI OPT opozoriti, da je elaborat optimizacij za doseganje višjih hitrosti, ki naj bi ekspertno upravičil predlog DPN, izdelan zelo problematično, namreč metodološko pomanjkljivo in nekonsistentno ter v veliki meri arbitrarno. V precejšnjem delu je v nasprotju z določili pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta. Nikakor se ni mogoče izogniti občutku, da je pripravljalec elaborata na vsak način želel ugoditi naročniku elaborata in potrditi traso, ki jo slednji arbitrarno (in v skladu s parcialnimi interesi?) preferira. Gre še za en primer več, ko država Slovenija ne deluje tako, kot smo si želeli ljudje v času prizadevanja za neodvisno državo.
dr. Primož Šterbenc, za Civilno iniciativo »Okolju prijazen tir« (CI OPT)
