Pri tem pa se znižuje tudi količina energije, ki jo porabijo gospodinjstva, kar pomeni, da so bili ukrepi, usmerjeni v učinkovito rabo energije, učinkoviti. Investicije v energetsko sanacijo hiš in v sodobne kotle so privedle do tega, da se v gospodinjstvih porabi vedno manj energentov. Ta padec se bo še nadaljeval tudi na račun prehoda gospodinjstva na druge energente.

Sama sicer menim, da ni prava pot, če vse preusmerjamo v elektriko, predvsem zato, ker še nismo celostno rešili vprašanja, kako bomo elektriko proizvajali. Če večino elektrike proizvedemo s premogom in jedrsko elektrarno, potem imamo težavo, saj ne moremo govoriti o zelenem prehodu, če ljudi usmerjamo v elektriko, ki ni trajnostno proizvedena. TEŠ, ki danes povzroča emisije zaradi premoga, bomo zaprli, iztekla se bo tudi življenjska doba jedrske elektrarne. Ali sploh vemo, kje bomo potem dobivali elektriko? Jo bomo uvažali? Zame je to pomanjkljiv načrt. Prav tako je zgrešena politika, da bi se ob tem odpovedali lesu, k čemur pritiska del politike, rabo lesa v energetske namene pa omejuje tudi Evropska komisija z direktivo o obnovljivih virih. Najprej potrebujemo res učinkovite alternativne rešitve. Kaj bomo kot alternativo ponudili kmetiji nekje na Pohorju, ki se ogreva za drvmi iz svojega gozda? Ne moremo se kar odpovedati lesu, dokler nimamo drugih boljših rešitev in na vidiku še ni rešitev, ki bi zares lahko zamenjala les v gospodinjstvih. (Večer v soboto)