Za to prehajanje so ključni trije dejavniki in vsi trije so se intenzivirali v zadnjih letih. Eno so tehnološke spremembe, s kvantitativnim skokom, ki ga prinaša umetna inteligenca. Drugo je globalizacija. Ta je bila gonilo rasti v zadnjih desetletjih, a od finančne krize naprej smo priča njeni upočasnitvi in celo ustavitvi na nekaterih področjih. Tretji dejavnik je prehod iz sistema, temelječega na pravilih in podprtega z močno vlogo mednarodnih inštitucij, v sistem, katerega osnovna logika je urejati odnose s transakcijami in z odnosom moči. Predsednik ZDA je v zadnjih tednih ta pristop postavil na piedestal in ga instrumentaliziral.
Trend, ki se v svetu dogaja že vsaj zadnje desetletje, se je s Trumpom 2.0 v zadnjih tednih močno pospešil in prešel čez točko, kjer povratek ni več mogoč. Pri tem ne mislim le na carine, temveč tudi na odnose do zaveznikov ZDA v zadnjih desetletjih tako v Evropi kot Aziji in na odnos do držav v razvoju. Trumpove odločitve v zadnjih tednih so ZDA praktično čez noč spremenile iz velesile, ki je bila promotor multilateralizma, v zakrknjenega protekcionista. Država, ki je bila zgled liberalnih vrednot z močnim sistemom kontrole med različnimi vejami oblasti, se zdaj odkrito spogleduje z avtoritarnostjo. Enotnega Zahoda, temelječega na demokraciji in liberalnih vrednotah gospodarstva in katerega nesporni voditelj so bile ZDA, ni več. x Sobotna priloga Dela
