To, da je mladoletnega prostaka s sicer pogostimi neprimernimi vedenjskimi odzivi še pravočasno odrinila od sebe in mu jasno povedala o nespodobnosti njegovega dejanja, je učenčevo mamo močno ujezilo. Naslednji dan je privihrala v šolo in zaradi »incidenta učiteljice« vodstvu šole zagrozila s tožbo.
Razplet zgodbe se je zaradi pomembnosti staršev neotesanega učenca ter pomanjkanja vrednot in avtoritete predstojništva šole, ki si ob vsakodnevnem ukvarjanju s šolsko birokracijo ni želelo nakopati še mučnega izpodbijanja zahtev odvetnikov, končal v prid učenca. Namesto njegovega discipliniranja so se na šoli odločili za rešitev problema po manj vijugasti poti: ogorčeno učiteljico so iz šole odpravili z nepodaljšanjem zaposlitvene pogodbe za določen čas in pojasnilom, da se pri svojem delu v stresnih situacijah ne znajde dovolj dobro.
Da se čedalje slabše znajdejo v svojem poslanstvu, sicer iz dneva v dan priznava vse več šolnikov. Potem ko so se še pred desetletjem ukvarjali predvsem s posredovanjem učnih vsebin učencem in so bili v življenju otrok in njihovih staršev pomembna oseba, danes ni več tako. V zategujoče zanke šolske zakonodaje ukalupljeno učiteljevo delo je prepogosto zaznamovano s pomanjkanjem empatije učencev, medvrstniškim nasiljem, pritiski staršev in gašenjem konfliktnih situacij.
Tudi rezultati zadnje mednarodne analize znanja med učenci po svetu (TIMMS 2023) so ob padcu trenda znanja matematike in naravoslovja med slovenskimi četrtošolci vse prej kot spodbudni. Glede na ocene učiteljev se je izkazalo, da so šole v naši državi manj varne in urejene kot drugje po svetu; slabše rezultate na omenjeni lestvici je od Slovenije denimo dosegla le Japonska. V okviru raziskave je veliko učiteljev izpostavilo, da so standardi znanja pri nas nenatančno določeni in so pri matematiki celo prenizki, v učnem načrtu pa da je veliko operativnih ciljev in malo zahtevanih standardov znanja.
Pedagoška stroka poudarja, da skupnega imenovalca za spodrsljaje slovenskih šolarjev na mednarodnih lestvicah znanja ni. Nekateri krivca za njihove slabše dosežke vidijo v manjšem številu dni pouka od večine drugih držav, drugi menijo, da se ključ do uspeha skriva v spoštljivosti do izobraževanja: v Singapurju, Koreji in Tajvanu, kjer so se učenci najbolj izkazali s svojimi dosežki, sta delo in trud še vedno zaželeni vrednoti, tamkajšnji učitelji pa so še vedno zelo cenjeni.
Na pristojnem ministrstvu, kjer pospešeno snujejo ukrepe za izboljšanje stanja, zatrjujejo, da gre za sistemski izziv, in mirijo, da ni razlogov za paniko. Pojasnili so, da v šolah trenutno poteka tudi poskus za posodobitev koncepta dela z nadarjenimi učenci, minister pa obljublja, da bo prenova učnih načrtov iz teh odstranila balast in prinesla nove spodbude – predvsem s skupnimi cilji učnih načrtov vseh predmetov.
Vsekakor gre za dobrodošle in tudi nujne pridobitve, ki pa vseeno ne bodo rešile vseh najpomembnejših izzivov v šolah. Ravnodušnosti učencev in pomanjkanja ugleda učiteljskega poklica, ki pomembno vplivata na učno uspešnost otrok, ne bo odpravil še tako briljantno osveženi kurikul. Vsaj ne, dokler bo prezaščitniške starše poleg najvišjih ocen zanimalo le še dobro počutje njihovih »sončkov« in bodo ti pod pretvezo najrazličnejših odločb skušali učitelje grabiti za zadnjico brez sankcij.
