Kar preseneča, pa je, da merodajni vehementno skrivajo zamude za investicijskimi in vzdrževalnimi deli. Nedvomno se dokaj stvari popravlja, od investicijskih del so pa na tapeti trenutno le rekonstrukcije postaj, vsaj tako kaže vpogled v dokument Večje planirane zapore na Slovenskih železnicah v času od 23. 9. do 29. 9. 2024 – 39. teden. Iz tega pregleda se vidi, da so 24-urne delne tirne zapore le na postaji Ljubljana in Litija zaradi nadgradnje. Vse ostale zapore so pa krajše, tipično v dopoldanskem času izven konic; primer, Kresnice–Laze je dnevno zapora enega tira med 7:70 in 13:40 in sodi v področje vzdrževanja infrastrukture.

Toda problem leži drugje, trenutno se na slovenskem železniškem omrežju bohotijo počasne vožnje s hitrostjo 30 km/h. V zadnjih 60 letih so bile tako striktne omejitve dokaj redke, evidentno iz določenega razloga, zaradi hude napake na progi ali vožnje preko provizoričnih premostitev. Zadnji torek v avgustu sem potoval v Gradec in ugotovil, da je vlak vozil s hitrostjo 30 km/h večino odseka med Zagorjem in Zidanim Mostom, pa moram priznati, da sem videl le nekaj delavcev izven proge, ki so utrjevali krono podpornega zidu med Savo in Zagorjem. Za nameček si je pa vlak na eni od revirskih postaj privoščil postanek za debelih 15 minut, vendar ne zaradi zapore tira, saj je ni bilo in tudi nobenega vlaka ni bilo nikjer na vidiku daleč naokrog. Ko se človek tako poda na pot iz Ljubljane na Štajersko, ugotovi, da se počasne vožnje s 30 km/h začnejo že po nekaj kilometrih v Polju (kolikor vem, ni dolgo, kar so obnovili zgornji ustroj in zamenjali kretnico), pred Lazami je že mesece hitrost omejena na 30 km/h na kratkem odsečku, pa nikoli še nisem videl, da bi kdo karkoli popravljal. Edina smiselna počasna vožnja je tako bila na postaji v Litiji, kjer se resno dela. Zakaj je recimo počasna vožnja preko postaje Zagorje (svečano odprtje 26. 4. 2024), je po drugi strani kar smiselno vprašanje.

Kot so tudi neštevilne počasne vožnje vse do meje. Kričeč je primer postaje Pragersko, svečano predane v promet 8. 12. 2023, vlaki pa na njej vozijo čez dan z zavidljivo hitrostjo 30 km/h v dolžini 2 km. Letos sem se preko te postaje peljal trikrat, pa nikoli ni bilo videti nobenih del (le kaj bi se naj delalo, če je ravnokar svečano odprto in predano v promet). Seveda pa je omejitev hitrosti tudi v ostalem času, menda 80 km/h (edini delavec, ki sem ga videl, je zamenjeval tablo 30 s tablo 80). Seveda smo svečano predali prometu tudi predor v Košakih in Pesniški viadukt. A v Sloveniji seveda tudi tam ne gre brez omejitev hitrosti, resda samo 80 km/h.

Prav v oči pa bode dogajanje na Gorenjski progi. Dva tedna so v avgustu menjavali zgornji ustroj na dobrem kilometru med postajo Šiška in Litostrojsko cesto. Seveda so delali s silno mehanizacijo (beri z bagrčkom), da so uspeli v roku odpreti magistralno progo. Toda glej ga zlomka, 14 dni po odprtju prometa je bila omejitev še vedno 30 km/h, prisotnost delavcev na progi je pa naznanjal samo prenosni WC. In sedaj, skoraj po mesecu, je bila hitrost še vedno omejena na 40 km/h. Prav zanimivo pa je bilo junija, ko smo se po Sorškem polju proti Škofji loki vozili s 30 km/h. Sem mislil, da se kaj pripravlja za predvideno zaporo, pa so me bolje podučeni poučili, da omejitev med 8. in 15. uro ni zaradi del na progi.

Seveda ni stanje na Primorski progi nič boljše. Zadnja tri leta ne pomnim, da ne bi bilo v Rakeku omejitve, včasih so bile 50 km/h, sedaj so pa 30 km/h. Se pa na vsej Primorski progi od Brezovice nekaj dela, vsakokrat pa je omejitev 30 km/h. In to traja že leta, rezultata pa nikjer. Pri zamenjavi odsluženih pragov pa še ena slovenska unikatnost: z evropskimi sredstvi smo nadgradili kar nekaj kilometrov prog, večinoma na ekološko sprejemljivejših betonskih pragovih. Toda pozor, sedaj odslužene betonske zamenjujejo z lesenimi, kar se seveda pozna v dinamiki vožnje, čemur bo čez čas nikoli odpravljeno (dokler EU ne bo primaknila €) sledilo znižanje hitrosti ...

Z vlakom sem prepotoval mnoge evropske države do severnega polarnega kroga, pa nisem zasledil takšnih omejitev, mogoče nekajkrat, ko so vlaki zaradi del vozili po provizoriju. Zasledil pa sem, kako proge nadgrajujejo v okolici Slovenije, tudi na zaničevanem jugovzhodu: uporabljajo namreč različno zmogljive vlake za rehabilitacijo prog, ki v enem delovnem ciklu, dolgem nekako do 8 ur, izvede remont na kakšnem kilometru, nakar je proga prevozna z vsaj 60 km/h, po nadomestitvi uporabljenega materiala pa se zadeva ponovi. Zanimivo, takšen vlak se je uporabljal med Pragerskim in Račami pred 30 leti.

dr. Marijan Maček, Ljubljana

Priporočamo