Zato je ljubljansko občino v svetniškem vprašanju vprašala, »kakšne ukrepe načrtujejo za nadzor prekomerne pojavnosti monotone gostinske ponudbe, na primer restavracij z monotono kulturno obarvano ponudbo, kot so izdelki iz mletega mesa, značilni za Balkan, ki jih tradicionalno in zelo radi jemo tam, od koder izhajajo, v Bosni«.

Uredništvo N. N. se je že ob zastavljenem vprašanju neizmerno muzalo, ob odgovoru Mestne občine Ljubljana pa se je začelo krohotati. Takole so zapisali: »Mar smemo po analogiji, pa kateri čevapčiče radi jemo tam, od koder izvirajo, v Bosni, sklepati, da dunajski zrezek tekne le v glavnem mestu Avstrije, suši samo na Japonskem, pad thai pa ima pravi okus zgolj na katerem od tajskih otokov? In da slovenske potice svojim prijateljem iz tujine nima smisla nositi v dar, saj zunaj ozemlja Republike Slovenije ta ni avtentična?« In čakamo, da bo na Prešernovem trgu končno stojnica z zaseko in ocvirki.