Na Umarju bodo sicer nove, verjetno navzdol popravljene gospodarske napovedi pripravili do srede prihodnjega meseca.

Poslabšani gospodarski podatki iz prvega polletja pomenijo tudi slabše možnosti za zadovoljitev vseh porabniških želja in apetitov, zlasti če se bodo poslabšale tudi realizacija in projekcije proračunskih prilivov. Vlada mora proračuna 2025–26 pripraviti in sprejeti do konca septembra, kar pomeni, da se bo morala v prihodnjih tednih kar podvizati.

A to še ni vse. Tokrat moramo prihodnjo porabo prvič uskladiti tudi z novimi fiskalnimi pravili, ki bodo sicer začela veljati prihodnje leto. Slovenija bo morala, tako kot vse države članice, do 20. septembra pripraviti t. i. srednjeročni fiskalni načrt, še en domislek iz bruseljskega novoreka, vlada pa ima v skladu z novimi pravili zdaj na razpolago dve možnosti. Novi evropski komisiji lahko pošlje program za prihodnja štiri ali pa sedem let. Po svoje je zanimivo in pomenljivo, da je o tako pomembnem dokumentu, ki bo zakoličil srednjeročno porabo, investicije in na koncu blaginjo države in državljanov, ta čas tako malo znanega, da o kakšni javni razpravi niti ne govorimo. Glede na izražene ambicije premiera Roberta Goloba, da Sloveniji vladajo dva mandata, bi bilo pričakovati, da bo vlada pripravila daljši načrt, torej z zavezami za prihodnjo sedemletko, skupaj z jasnim programom investicij in časovnico potrebnih reform.

Sobotna priloga Dela