Leta 1682 so kranjski deželni stanovi postavili sredi trga Marijin steber v spomin na zmago nad Osmanskimi Turki pri Monoštru leta 1664. Osnutek za Marijin kip je napravil Janez Vajkard Valvasor, vlil pa ga je zvonar Schlag. Bronasti Marijin kip je stal na vrhu stebra s korintskim kapitelom, obdajali pa so ga kipi sv. Jožefa, Ignacija Lojolskega in Frančiška Ksaverija (bili so uničeni sredi 19. stoletja). Sredi 19. stoletja je obnovil Marijin steber kamnosek Ivan Toman. Leta 1938 pa je celoten steber oblikoval arhitekt Jože Plečnik in naredil tudi načrt za ureditev Šentjakobskega trga. Namesto prejšnjih kipov je postavil kositrne sohe zavetnikov ljubljanskih župnij: sv. Nikolaja, sv. Petra, sv. Jakoba in sv. Janeza Krstnika. Že nekaj let so kipi s stebra odstranjeni zaradi obnove, vsaj tako je pisalo v dnevnem časopisju.

Sprašujem se, zakaj traja obnova tako dolgo? Glava Marijinega kipa je obdana z zvezdami, ki so danes ponazorjene v modri zastavi Evropske unije, katere član smo tudi mi. Ali se tak odnos do oblikovanja prostora, kot si ga je zamislil arhitekt Jože Plečnik, njen oblikovalec zasluži? Dela Jožeta Plečnika so uvrščena na seznam Unescove dediščine! Ali je »najlepše« mesto na svetu lahko ponosno s takšnim odnosom do dediščine?

dr. Ignacij Voje, Ljubljana