Atelje Marko Mušič je februarja 2025 prejel obvestilo Ministrstva za infrastrukturo o odstranitvi notranje ureditve železniške postaje Ljubljana v začetku junija 2025 sočasno z rušenjem severozahodnega in severovzhodnega prizidka.
Arhitekta Mušiča je sporočilo seveda zelo prizadelo. V pismu Ministrstvu za infrastrukturo je izrazil svoje nasprotovanje.»Ostajam trdno prepričan, da se zlovešča napoved ukradenega kolodvora ne sme uresničiti. Ne zaradi prizadetega arhitekta, temveč zaradi nepopravljivo prizadete Ljubljane ter njenih meščank in meščanov. ki o brisanju legendarne, nenadomestljive vrednote svojega mesta očitno sploh niso obveščeni. Notranjo ureditev je potrebno ohraniti kot zgodovinski in kulturni spomenik, ki je skupaj s postajno stavbo edinstven, dragocen in ponos našega mesta, potnikom namenjen prostor - vrata v naše mesto, prvi stik z našo kulturo.« (7.4.2025 Tina S.Bertoncelj, Domovina)
Odgovor Ministrstva za infrastrukturo in vodstva projekta PCL v izvedbi Elea IC o bodočnosti postajnega poslopja je nejasen: Elea iC sporoča, da bo »notranjost postajnega poslopja do ureditve nadhoda ostala v sedanji obliki.«
Direkcija Republike Slovenije ministrstva za infrastrukturo, ki je investitor projekta PCL, pojasnuje, da bo z rušitvijo obeh prizidkov stavba starega kolodvora »zaživela v originalni podobi«.
Na ministrstvu za infrastrukturo so še zapisali: »Notranjost postajnega objekta starega kolodvora ostaja nedotaknjena in bo ostala ohranjena v celoti, a njegova nadaljnja vsebina, raba in program poslopja še niso določeni. Skladno z veljavnim zazidalnim načrtom je v objektu železniške postaje dopustno urediti poslovno-upravne ter trgovsko-gostinske dejavnosti. Z instrumentom lokacijske preveritve je bil omogočen še program hotelske dejavnosti. Prostore postajnega poslopja, kjer so zdaj čakalnice, prodaja vozovnic, info točka, postajna dvorana, servisi in nujne službe upravljavca železniškega prometa, bodo preselili v nov objekt.«(7.4.2025 Tina S. Beroncelj)
A notranje ureditve postajnega poslopja delo arhitekta Mušiča ni mogoče seliti. Če ministrstvo za infrastrukturo ne skrbi izničenje zgodovinsko-kulturnega spomenika, bi se morali vsaj zavedati, da so stroški sanacije samo prve faze postajnega poslopja izvedene leta 1987-1989 znašali 9,1 milijarde jugoslovanskih dinarjev (24 mio evrov danes). Tu ne gre samo za finančno izgubo temveč tudi za stroške nove opreme na nadhodu PCL, ki pa jo bo v bodoče potrebno seliti nazaj v pritličje, saj je ministrica Alenka Bratušek sporočila, da bo tovorni železniški promet potekal po obvoznici. potniški promet skozi PCL pa pod ali nad terenom. Gradnja PCL je temu že prilagojena, nam zatrjujejo.
Tudi funkcionalno selitev prodaje vozovnic, info točke in monumentalne postajne dvorane ni primerna, vsepovsod ločena od čakalnice s trgovinicami in restavracijo tako v železniškem kot v letalskem prometu. Poleg tega nadhod PCLsluži tudi potnikom severnega in južnega avtobusnega terminala, potnikom LPP, taksi službe, terminala na letališče in seveda občanom, ki bodo uporabljali nadhod za povezavo med severno in južno Ljubljano.
Ne glede na protislovja, projektant nadhoda PCL ni upošteval postajnega poslopja, ki bi moral biti simbolno in funkcionalno glavni element celotnega postajnega kompleksa.. Nova železniška postaja PCL bi morala vključiti v celoti že obnovljeno postajno poslopje. Namesto tega so zgradbi odvzeli njeno primarno funkcionalno in zgodovinsko vrednost in ker ne vedo, kaj z njo početi jo bodo pač prodali trgovcem z novci za bagatelo kakor so že prodali najpomembnejša strateška zemljišča državnega pomena.
Milan Zdravko Kovač, u.d.i.a., Ljubljana
