Poslušaj, Ervin, napisati morava ljubezensko pismo za Francesco Albanese! Tudi ta ponedeljek je prinesel meglo z glavobolom, ki spominja na mačka po martinovanju, in že sem se zagledala, kako pod vplivom neugodnih atmosferskih razmer pustošim po tipkovnici in udarjam pretresene variacije na temo »kako utopiti vse, tudi in vino veritas«, ko me je prešinilo: ampak saj tokrat nisem popivala! Prisežem! Na martinovo soboto sem ribala kopalnico in brisala prah s knjižnih polic, šla sem tudi v trgovino po kruh in s kurami spat, medtem ko sem večino nedelje preždela sama z neuslišanimi molitvami, kajti odrasla sem v bogaboječih okoljih in to se me še danes kdaj prime, še zlasti ko je potreba.