Politično predstavništvo je skoraj mrtvo, saj je po (ne)učinkovitosti približuje najnižji točki. Mimogrede, kot placebo (lažno) zdravilo politične stranke volivcem ponujajo preferenčni glas. To ne preseneča, saj predstavništvo izhaja iz davnega obdobja prve industrijske revolucije. Tedaj, pred poldrugim stoletjem, je človeštvu preobrat prinesla uporaba parnega stroja v industriji in transportu. Drugi del izjave »naj živi parlamentarna demokracija« podaja sporočilo, da je usoda parlamentarne demokracije v okolju (že) četrte industrijske revolucije, opremljene z orodji digitalne tehnologije in umetne inteligence, odvisna od tega, ali bo proces (parlamentarnega) odločanja pri strateških družbenih odločitvah zagotavljal legitimnost.
Napredek družbe in blaginja prebivalstva sta najbolj odvisna od tega, kako se bodo sprejemale odločitve, ki imajo največji družbeni vpliv. Takšne odločitve sicer predstavljajo le kako desetino vseh družbenih odločitev, na blaginjo prebivalstva pa imajo prevladujoč, kar 80-odstotni vpliv. Sedanja praksa družbenega odločanja ne sledi takšnim parametrom, kar narekuje korenito spremembo tehnologije procesa odločanja. Potrebujemo takšen sistem, ki bo na prvo mesto postavljal potrebe ter interese prebivalstva, ne pa zgolj dobička in njegove delitve. To je pot, ki pelje do legitimnosti družbenih odločitev.
Največjo prepreko pri vzpostavljanju legitimnosti predstavlja okoliščina, da takšen sistem odločanja omejuje absolutno oblast političnih strank, oziroma njihovih vodstev pa tudi nosilcev zunajparlamentarne oblasti (gospodarskih elit). Za odločanje o najpomembnejših družbenih vprašanjih sistem predstavništva ni več primeren. Izhod predstavlja posvetovalna demokracija, ki ljudem odpira vrata za neposreden vstop v sam proces dejanskega odločanja. V 21. stoletju volitve in tudi referendum spadata v prostor, namenjen hrambi iztrošenega orodja. Demokracija razpada, ker je omejena le na volitve predstavnikov. Kaj je bistvo posvetovalne demokracije?
Posvetovalna demokracija uporablja orodja, ki omogočajo državljanom sodelovanje in neposreden vstop v proces odločanja. Dominacija političnih strank je odpravljena. Proces odločanja je javnosti odprt in transparenten. Osnovno načelo posvetovalne demokracije pravi, da naključno izbran in dobro obveščen reprezentant odloča veliko preudarneje kot vsa neobveščena družba. Na samem začetku procesa odločanja o pomembnih vprašanjih izvoljeni organ povabi naključno (žreb) izbrane državljane, da v pogovoru z politiki in strokovnjaki (posvet) pridobijo vse možne informacije, ki so temelj legitimnosti odločitev.
Nasprotno so volitve v sistemu predstavniške demokracije namenjene temu, da preprečujejo, da bi ljudstvo dobilo več oblasti. Volilno predstavniški sistem je treba kombinirati z posvetovalno demokracijo, ki ljudem odpira vrata v zakonodajni proces. Bistveno ni, kdo formalno sprejema odločitve, temveč kdo ima odločilen vpliv glede izbire v množici možnih odločitev. Dokler je absolutna politična moč v rokah izvoljenih predstavnikov oz. politikov, je ljudstvo odrinjeno od oblasti.
Vsa opisana protislovja predstavniške demokracije razberemo v družbenih aktivnostih, povezanih z aktualnim projektom JEK 2, ki predstavlja največji investicijski projekt v samostojni Sloveniji. Odločitev o izvedbi posvetovalnega referenduma, napovedanega za 24. november, je preklicana. Referenduma ne bo. Vendar se zastavlja vprašanje, koliko politične in gospodarske elite razumejo bistvo nauka iz projekta JEK 2, ki vsebuje sporočilo, da je blaginja prebivalstva pri strateških družbenih odločitvah v največji meri odvisna od legitimnosti sprejetih odločitev.
Janez Krnc, Litija
