Ponarejena naj bi bila potrdila, ki so vsebovala neresnično navedbo o trajni obolelosti prosilčevih otrok, ki je pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami. Kronična obolelost zgornjih dihal ali astma otrok namreč prinaša prosilcu na razpisu dodatnih 80 točk. Gre za nepredstavljive posledice: če zadeve ne bi odkrili, bi bila izničena objektivnost natečajne izbire.
Novinarji so poročali, da so prosilci predložili Skladu ponarejena potrdila, kar razen v kakšnem redkem primeru gotovo ne drži. Ponarejena je listina, ki ne izvira od tistega, ki je na njej naveden kot izdajatelj, predrugačena pa tista, ki izvira od pravega izdajatelja, nepooblaščeni storilec pa je na njej predrugačil vsebino.
Če je prav razumeti sicer nenatančno poročanje direktorja Sklada, so pri doslej ugotovljenih 57 zdravniških potrdilih, predloženih Skladu, vsebino predrugačili prosilci, kar ni verjetno. Mnogo verjetneje je, da je velika večina pridobila od svojih osebnih zdravnikov listine, ki so vsebovale lažno navedbo o bolezni prosilčevih otrok, direktor Sklada in za njim novinarji pa so se potrudili, da ne bi sedaj s prstom pokazali na zdravnike.
Preberite še: Razpis za neprofitna stanovanja: Ponarejena zdravniška potrdila in laganja o izobrazbi
Zaradi pomembnosti tega področja in družbene nevarnosti kršitev pravnega reda, vsebuje naš kazenski zakonik posebno kaznivo dejanje, ki ga lahko stori zdravnik. Po 1. odstavku 255. člena kazenskega zakonika stori kaznivo dejanje izdaje lažnega zdravniškega spričevala zdravnik, ki zavestno izda lažno zdravniško spričevalo. Predpisana kazen je zapor do treh let. Enako se kaznuje tudi, kdor zavestno uporabi tako spričevalo.
Za kako pomembno področje gre, kaže dejstvo, da je za ponareditev običajne listine predpisana kazen do dveh let zapora. V navedenem primeru je torej vsak zdravnik, ki je prosilcu za dodelitev neprofitnega stanovanja izdal zdravniško spričevalo z lažno navedbo bolezni njegovih otrok, storil kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. Z enako kaznijo se kaznuje tudi prosilec, ki je tako spričevalo predložil Stanovanjskemu skladu. Stanovanjski sklad je pravilno ravnal, ko je z ugotovitvami seznanil policijo. Kaj bo storila pa Zdravniška zbornica, bomo videli. Če bo zoper svoje člane, ki so z izdajo lažnih zdravniških spričeval storili kaznivo dejanje in s tem škodovali tudi ugledu zdravniškega stanu, izvedla disciplinske postopke, bo v javnosti nemara nekoliko popravila prevladujoči vtis, da je s svojim ravnanjem zgolj ekspozitura Fidesa.
Franc Mazi, Ljubljana
