Danes je poznavanje slabih in dobrih strani obratovanja jedrskega energetskega objekta boljše, toda pot do odločitve za izgradnjo (ali ne) NE Krško 2, poimenovane kot JEK 2, bo naporna. Pojavili se bodo nasprotniki in podporniki, vsak s svojim argumentom kot edino resnico, čeprav je bistvo težave v samo eni dilemi: kaj v našem prostoru rešuje novi jedrski objekt? Odgovori morajo biti razumljivi in nedvoumni, saj bodo le jasna, vsakomur razumljiva sporočila državljanom pomenila kvaliteto in korektnost vsebine informacij.

Namen mojega pisma je predstaviti pobude, ki lahko v prihajajoči razpravi pomenijo izziv vsakomur, ki bo sodeloval v diskusijah na poti do odločitve. So odraz mojega vedenja, ki sem ga z dolgoletnim delom skozi izkušnje pridobil na deloviščih NEK. Pobude imajo cilj ozaveščati vse, ki bodo želeli pomagati priti do smiselne in smotrne rešitve.

Odvoz izrabljenega goriva na trajno odlagališče, izvedba vseh del na lokaciji jedrskega objekta po standardih za take objekte, usposobljenost in razpoložljivost slovenskih izvajalcev, sodelovanje solastnika sedanjega objekta pri sofinanciranju novega, in preprečevanje socialnega dampinga v fazi gradnje in vzdrževanja jedrskega objekta, so pomembne točke.

Na prvo mesto moramo postaviti rešitev odvoza izrabljenega goriva. Ker Slovenija ni sposobna rešiti trajnega odlaganja (skladiščenje je začasna rešitev) tovrstnega odpadka, moramo v vseh nadaljnjih korakih ta problem postaviti kot osnovno vodilo. Ja, gradnja novega objekta s pogojevanjem odvoza vsega dosedanjega in bodočega izrabljenega goriva na trajno odlagališče. Rešitev je odgovor akterjem, ki so okoljsko ozaveščeni in že sedaj nasprotujejo obratovanju obstoječega elektroenergetskega jedrskega objekta.

Podpiram prizadevanje okoljevarstvenega ozaveščanja državljanov, zato predlagam, da se poleg nevarnosti sevanja poglobimo v določbe zakona o ionizirajočem sevanju, ki obravnava problematiko naravnega sevanja. Z ozaveščanjem državljanov o nevarnostih naravnega sevanja iz okolja bi lahko ekologi našli družbeno koristno in pomembno vlogo ter pomagali pri ukrepanju dveh ministrstev.

Sedanji jedrski objekt NEK je bil grajen po dveh takratnih standardih: primarni sklop stavb pod strogim sistemom jamstva za kakovost, ki ga je organiziral in nadzoroval glavni izvajalec, ter sekundarni sklop po pravilih kvalitete takratne naše gradbene stroke. Tehnični standardi za primarni sklop so bili bistveno zahtevnejši, kar je posledično jamčilo in omogočilo višjo kvaliteto. Zato se mora predvideti, da bo sistem zagotavljanja kakovosti za vse stavbe na bodočem jedrskem objektu v vseh fazah izgradnje enovit.

Velika verjetnost je, da slovenske izvajalce čaka trenutek streznitve. Kje in kdo je uspel do dandanes uresničiti določbe literature FIDIC (mednarodna zveza inženirjev svetovalcev), ki zahteva, da mora izvajalec vzpostaviti sistem zagotavljanja kakovosti? Razni certifikati še ne pomenijo, da poseduješ program ali plan zagotavljanja kakovosti. Še sledljivost dokumentov je večini prava španska vas. Kot na primer izjava o kvaliteti proizvedenega betona ne pomeni, da je taka tudi kvaliteta vgrajenega.

Korektno bi bilo, da se nerodnost našega tihega sponzorstva iz preteklosti zdaj popravi, in sicer da kot korektivni ukrep ponudimo solastniku NEK skupni nastop pri bodoči novogradnji. Taka odločitev bi bila večplastno odmevna in bi imela velik učinek, čeprav bi bila pri nas razumljena kot popravni izpit.

Zagotavljanje jedrske varnosti se lahko izvaja samo z najkvalitetnejšim in odgovornim delom pri izgradnji, upravljanju in vzdrževanju jedrskega objekta. Tako jamstvo je mogoče doseči le pod pogojem, da so vsi akterji, ki izvajajo katero koli aktivnost, povezano z omenjeno varnostjo, primerno plačani za svoje delo. Strošek dela ne sme in ne more biti element, ki lahko kakor koli ključno vpliva na strukturo cene, ko se v postopku javnega natečaja sprejema odločitev o najugodnejšem ponudniku. Tako se ne zagotavlja jedrske varnosti.

Dušan Divjak, Spodnja Slivnica

Priporočamo