Že leta 2018 nam je župan Janković povedal, da je poglobljena železnica v Ljubljani njegova sanjska rešitev. In novembra 2022 sta župan in vlada podpisala odločbo, da se železniški tiri skozi Ljubljano poglobijo. Pa je prišel covid in evropski denar. In ker projektov ni bilo, so iz naftalina potegnili »posodobitev železniških tirov Borovnica–Tovarna Union Ljubljana«, za kar je Slovenija prejela kar 61 milijonov evrov. »Najprej posodobitev, potem poglobitev,« nam je povedal minister 9. septembra 2023. In javnost je verjela, čeprav minister ni povedal, kako spustiti tovorne kompozicije vlakov iz površine pri Pivovarni Union na podzemni nivo skozi center Ljubljane. In od takrat gre vse narobe. Stihijske parcialne rešitve sledijo razprodaji zemljišč Madžarom in Slovakom kljub temu, da promet v neposredni bližini Potniškega centra Ljubljana ostaja nerešen.
Dobili smo tudi nepotrebno pentljo – dodatek Fabianijevemu obroču za dovoz na avtobusno postajo, stisnjeno med Emoniko in Vilharijo – sedaj severnega avtobusnega terminala. Zaradi nezadostnih avtobusnih peronov in ker se širiti ne da, so dodali južni avtobusni terminal z dovozom iz Fabianijevega obroča na Masarykovi cesti, in ker tudi tega v bodočnosti ne bo mogoče širiti in ker je prognoza 50-odstotno povečanje avtobusnega prometa do leta 2050, bo kmalu potreben še tretji avtobusni terminal na nepoznani lokaciji. Sedanje parkirišče ob Masarykovi cesti bi bilo primerno za ureditev mestnega LPP prometa, pa so ga prodali Slovakom in tako bodo potniki železniške in avtobusne postaje tudi v bodoče morali peš na kilometer oddaljeno centralno avtobusno postajo na Slovenski cesti.
Problem državnega prostorskega načrta (DPN), ki je osnova projektiranju, ni rešen do danes. Parcialne rešitve dvotirnih železnic iz Gorenjske in Dolenjske ne rešujejo problema tovornega prometa skozi središče Ljubljane. Na nagrobniku na Žalah je zapisano: »Poglobite železnico«. Na želeno rešitev PCL (Potniški center Ljubljana) preminuli opozarja še po smrti.
Stanko Dimnik (1891–1980) je bil namreč gradbeni inženir, statik, ki je izračunal potresno varnost in nadzoroval gradnjo Šubičevega Nebotičnika. Leta 1929 je na pobudo Društva inženirjev in arhitektov izdelal idejni projekt poglobitve železnic in kolodvora v Ljubljani. Njegov uvodnik idejnega projekta velja še danes: »Ljubljana se širi na sever in s porastom mesta je postala železnica glavna razvojna ovira. Reševanje s podvozi in nadvozi so le provizorij, ki ga bodo zanamci morali reševati čez nekaj desetletji. Usodno za mesto bi bilo, če bi se preureditve na kolodvoru projektirale le iz železniškega stališča in bi se pri tem zanemarilo ali pa zamudilo upoštevati zahteve mesta. Na mnogi način se je železniško vprašanje za Ljubljano že reševalo. Po največ so se kolodvor in proga projektirali ven iz Ljubljane proti severu, kar pa bi bila tudi le začasna rešitev in čez desetletja bi bili zanamci zopet v podobnem položaju. Bil je tudi predlog, da bi se železnica speljala na rob Barja, kamor se mesto ne more širiti. Po mojem prepričanju bi bila rešitev s poglobitvijo ugodnejša že vsled tega, ker bi ostal kolodvor v centru mesta in bi se vršil železniški promet brez vsakih komplikacij. Odpravljeni bi bili s premostitvami vsi nedostatki pri cestnih križiščih z železnico in speljale bi se preko kolodvora lahko tudi vse ostale ceste, ki so danes vsled kolodvora zaključene.«
Dimnik je upošteval terensko konfiguracijo, železniško niveleto in kakovost terena, izkop, nevarnost poplav in rešitev z zbiralnim kanalom, stroške z upoštevanjem odprodaje izkopanega peska in gramoza ter pridobitev stavbnega terena, pa tudi praktične probleme začasne železniške povezave v času poglobitve. Študiji je priložen načrt poglobitve kolodvora in železnic v Ljubljani z vzdolžnimi profili poglobljene gorenjske, primorske, dolenjske in kamniške železnice s študijo terena in nakloni poglobljene železnice in seveda detaljni izračun stroškov.
Za časa Dimnika, skoraj pred stotimi leti,k problemov z železniškim tovornim prometom še ni bilo. Upoštevale pa so jih študije nemških strokovnjakov iz leta 2009 s predlogom severozahodne obvoznice, zahodne obvoznice s poglobitvijo železnice v dveh etažah skozi središče mesta in glavne železniške postaje. Študija dragih tujih strokovnjakov je verjetno podala tehnične rešitve in stroškovno oceno.
In od takrat nam pripovedujejo, da je vse pripravljeno za poglobitev železniških tirov skozi PCL in Emoniko nekoč v megleni prihodnosti. A to je le velika laž, saj bi moral biti tudi podvoz na Dunajski cesti pripravljen za poglobitev. Študije končne rešitve obvoznice za tovorni in poglobitve za potniški promet skozi središče Ljubljane pa še nismo videli.
Milan Zdravko Kovač, u. d. i. a., Ljubljana
