Gre za športno disciplino, pri kateri športnik/športnica stojita na vodni deski, ki na vetrni pogon s pomočjo posebnega jadra iz močne tkanine drsi po vodni površini s sorazmerno veliko hitrostjo. In temu jezikovni »nasilneži« pravijo kajtanje, čeprav poznamo že precej ustrezen domač izraz.
Od kod kajtanje? Angleški izraz kite (izg. kajt) po naše pomeni zmaj. SSKJ geslo zmaj pojasni kot »igračo iz lesenega okvira, na katerega je napet papir, za spuščanje po zraku«. Ničkolikokrat smo si otroci izdelali takšno igračo ter jo na dolgi vrvici spuščali v zrak in letali za njo.
SSKJ pojasni geslo zmaj še kot športni izraz takole: »Naprava s krili za letenje, spuščanje po zraku, navadno s hriba v dolino.« Pozneje so takšnemu zmaju dodali še motor in dobili smo motorni zmaj, ki je lahko vzletel tudi v dolini. Na posnetku te nove olimpijske športne discipline ne vidimo nobenega zgoraj omenjenega zmaja, ampak večji kos tkanine, ki mu – podobno kot pri jadrnici – utemeljeno lahko rečemo jadro, pa še enako funkcijo opravlja kot jadra na jadrnici. Glede na funkcijo, ki jo opravlja, najbrž ne bo nič narobe, če mu rečemo vlečno jadro. Nekateri so se zaradi oblike vlečne naprave zavzemali za izraz vlečno padalo, vendar je izraz ponesrečen, ker naprava ni namenjena varnemu padanju v padalstvu.
Poglejmo še v Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (ZRC SAZU, 2012), ki besedo deskati razloži kot »ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra«. Zakaj torej ignoriranje slovenščine ter afnanje s kajti in kajtanjem?
Vsiljevanje tujih izrazov kajt in kajtanje v slovenski športni besednjak je neprimerno iz več razlogov: prvič, gre za tako imenovani barbarizem (po tujem jeziku narejeno besedo), ki v poplavi podobnih izrazov postopno najeda domače športno izrazje in materni jezik; drugič, pri dejavnosti ni videti ničesar podobnega kajtu oziroma zmaju; tretjič, večina domorodcev ne razume, kaj pomenita tuja izraza kajt in kajtanje (preverjeno!); in četrtič, in najpomembnejše: tuji izraz lahko nadomestimo z že uveljavljenimi domačimi izrazi. Prevzemanje podomačenih tujih besed v domač besednjak (kros, reli, ragbi) je res ena od metod bogatenja domačega jezika, vendar le v skrajnem primeru, ko za poimenovalno praznino v besednjaku še nimamo pomensko enake ali celo boljše domače besede. V našem primeru glede tega ni težav.
Za domače poimenovanje neke športne discipline ne smemo zanemariti tistega, kar vidimo. In kaj vidimo na posnetku tekmovanja v tej športni disciplini? Vidimo deskarja, ki stoji na vodni deski, v roki pa drži krmilno palico, s katero prek vlečnih vrvi spreminja položaj jadra, ki ga uporablja za zajem vetra in pogon svojega vodnega vozila. Ključne besede za poimenovanje obravnavane športne discipline so deskar, vodna deska (deskanje na vodi), jadro (jadranje na vodi). Vse so iz besednjaka slovenskega knjižnega jezika in športnega terminološkega slovarja. Glede na ključne besede in po načelu nomen est omen (ime že samo po sebi sporoča vsebino), omenjeno športno disciplino lahko uvrstimo bodisi v kategorijo deskanja (po športnem pripomočku – vodni deski) bodisi v kategorijo jadranja (po načinu pogona, po jadru), kar je seveda odvisno od tega, ali bo disciplino za svojo vzela športna panoga z imenom vodno deskanje ali športna panoga z imenom jadranje na vodi. Pa ustrezen levi ali desni prilastek je treba še dodati, ki bo označil vrsto oziroma disciplino deskanja (jadralno vodno deskanje, vlečno deskanje, deskanje na valovih, akrobatsko deskanje) ali jadranja.
Najbrž bosta tudi uradna športna stroka in veda o športu imela svoje mnenje, kar je pravzaprav njuna domena. Tudi čas bo pokazal, kaj se bo prijelo. Zdi se, da za zdaj še najbolj ustreza besedna zveza jadranje na deski, ki ga uporablja športno uredništvo RTV Slovenije. Bravo! Več seveda povesta besedni zvezi hitrostno vodno deskanje z vlečnim jadrom ali hitrostno deskanje na vodi na vetrni pogon, vendar sta obe za têrmin (strokovni izraz) predolgi.
Silvo Kristan, Podkoren
