Navkljub kulturnovarstvenim pogojem Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) z dne 8. 5. 2009, da dogradnja Mahrove hiše ne sme presegati dvojnega obzidja srednjeveške Ljubljane, je Kombinat, d. o. o., sprojektiral dogradnjo daleč preko obzidja (na področje nekdanjega frančiškanskega vrta, predhodnika Ljubljanskemu botaničnemu vrtu) – na zaščiteno območje znotraj srednjeveškega mestnega obzidja. Masivna dogradnja Mahrove hiše seveda vpliva na Plečnikove arkade. Prav tako izvoz in dovoz v podzemne garaže, ki ga je arhitekt iz območja cvingerja med obema srednjeveškima obrambnima zidovoma prestavil med Mahrovo hišo in arkadami nedaleč od Zmajskega mosta. Občini ni bilo treba izvesti presoje vplivov na okolje, češ da se objekt garaž kot javno dobro uvršča med »komunalno opremo«.
Po vpisu Arkad v svetovno dediščino je kar naenkrat treba Unescu razlagati, da gradnja garaž in dogradnja Mahrove hiše ne bodo vplivale na Plečnikove arkade. Neverjeten znesek 634.937 evrov davkoplačevalskega denarja je MOL namenila za študijo HIA (Heritage Impact Assessment), ki jo izvaja Studio TSK Oblikovanje krajine Tanja Simopič Korošak, s. p. Tudi tu pa bo merodajno ključno mnenje ZVKDS.
Spomnimo: po pritožbi MOL in diktatu tedanje ministrice za kulturo je ZVKDS moral spremeniti kulturnovarstvene pogoje z dne 8. 12. 2015 in dovoliti popolno uničenje arheološke dediščine vse do sterilne geološke osnove v kulturnovarstvenih pogojih z dne 3. 8. 2016. Seveda si želimo, da bo ZVKDS tokrat podal svoje mnenje kot neodvisna inštitucija brez nedovoljenih pritiskov.
Nerazumljivo je, zakaj sploh dokazovanje Unescu. Župan Zoran Janković je pojasnil, da »bistvo projekta ni gradnja parkirne hiše, ampak prenova tržnice« (Dnevnik, 29. 3. 2023). Da je garažna hiša namenjena predvsem stanovalcem stare Ljubljane in delno za razbremenitev današnjega parkiranja za potrebe ozimnice, pa nam je pojasnil naš podžupan, mestni urbanist Rok Žnidaršič (Delo, Sobotna priloga, 25. 3. 2023).
Že leta 2010 sva v brošuri s kolegom Petrom Kerševanom prikazala posodobljeno tržnico brez garaž in ohranitev srednjeveške arheološke dediščine in situ (na kraju najdbe) in prosila MOL za možnost predstavitve najinega projekta javnosti. Žal brez uspeha, čeprav bi po Aarhuški konvenciji, ki jo je uzakonila tudi Slovenija, v planiranju Vodnikovega trga morala sodelovati tudi javnost. Prošnjo za predstavitev sva zato naslovila tudi na predsednico RS Natašo Pirc Musar, ki je pred kratkim zadevo odstopila kabinetu ministrice za kulturo Asti Vrečko in Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije v nadaljnjo obravnavo z vljudno prošnjo za skrbno preučitev najinih predlogov.
Pričakujem, da bo prošnja predsednice upoštevana in da bo v najkrajšem času podana možnost predstavitve najinega dela javnosti.
Najin projekt s sanacijo obstoječe Mahrove hiše in kletjo pod nekdanjim frančiškanskim vrtom in uvozom pod Kopitarjevo ulico ne vpliva na Plečnikovo dediščino in dokazila o vplivu na zaščitene Plečnikove arkade sploh niso potrebna. Z opustitvijo načrtov za garažo pa se izognemo tudi spremembi poteka podzemnih vodnih tokov, uničenja arheološke dediščine in sodnih problemov z nadškofijo o lastništvu zemljišča. Najin projekt sta pozitivno ocenili SAZU (Slovenska akademija znanosti in umetnosti) ter organizacija EWT (European Walled Towns). Najina študija pa bi se lahko kot alternativa projektu MOL uradno dodala študiji Unescu HIA (Heritage Impact Assessment).
Milan Zdravko Kovač, u. d. i. a., Ljubljana
