Vse to seveda ne bi bilo mogoče brez aktivne podpore Turčije, Amerike, Izraela in sodelovanja posebnih ukrajinskih enot, ki so specializirane za vojskovanje z droni in so usposabljali HTS-jeve borce. Nekatere evropske države, denimo Francija, že pozdravljajo padec Asada in novo vlado v Siriji. Kako hitro se pozablja, da so bili še deset let nazaj ISIL-ovci, danes HTS-ovi borci, teroristi, ki so po evropskih mestih izvajali teroristične napade, naši največji sovražniki, danes pa so več kot očitno naši zavezniki.
Postavlja se mnogo vprašanj, zakaj in kako je mogoče izpeljati tako učinkovito ofenzivo, v kateri lahko neka vojska tako hitro zasede neko državo. Verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Že samo dejstvo, da ustvariš vojsko več deset tisoč pripadnikov in jo logistično opremiš za ofenzivo na meji vojnega območja, nasprotnik pa tega ne opazi, je v današnjem digitalnem in robotiziranem svetu totalnega nadzora neverjetna. Dejstvo pa je, da je bila Sirija zelo vojno opustošena dežela, ki je bila delno okupirana s strani Izraela, Turčije in Amerike, hkrati pa tudi redno bombardirana s strani Izraela in Amerike, saj so preko nje vodile poti Hezbolahovih borcev in njihove logistike, s katero so oskrbovali svoje enote v Libanonu. Zdaj bo Hezbolah prepuščen na milost in nemilost tako HTS-ju kot Izraelcem, saj so jih odrezali od Irana.
Mogoče pa zadnja odločitev Izraela o premirju ni bila naključje. Tudi Palestinci v Gazi imajo sedaj še slabše možnosti. Hezbolah, Iran in Hutiji so edini, ki so se aktivno postavili za njih. Če je bilo prej razmerje vojaških sil v regiji vsaj približno v krhkem ravnotežju, je sedaj, s padcem Sirije, Iran ostal sam. Rusi se bodo umaknili. Rusi bodo izgubili tudi svojo edino pomorsko vojaško bazo v Sredozemskem morju in pa lokacijo pri Hami, kjer je stal vojaški radar za S-400, ki je omogočal prepoznavo vojaških groženj s strani raket dolgega dosega. Tako je Rusija postala bolj ranljiva na globinske udare. Tu so ostali še sirijski Kurdi, s katerimi bo Turčija s svojo proxy vojsko najemnikov najverjetneje obračunala. Če bodo Kurdi imeli srečo, jim bodo turški borci zasedli samo strateško pomembno mesto Mambij.
Tako imamo sedaj na eni strani Iran ter mogoče še Irak, na drugi strani pa HTS s podporo Turčije, Amerike, Izraela in Evropske unije. Verjetno je naslednji cilj Irak in potem Iran, ki je s padcem Sirije regijsko v izrazito podrejenem položaju. Rusija ni sposobna tako razvleči svojih enot in na dveh koncih sveta (Ukrajina) voditi tako obsežnih spopadov proti vsem glavnim silam globalnega zahoda. Svet se je globoko razdelil in nujhujše še prihaja.
Marsikateri prozahodni politik v Evropi ploska takšnemu razvoju dogodkov, ne zaveda pa se, da ima Evropa lahko že jutri na svojih mejah spet več milijonov beguncev, ki bodo šli čez Balkan. Turčija pa je postala še večji regijski igralec, ki bo lahko izsiljeval Evropo.
Domen Lorencin, Medvode
