Krščanske vrednote so mnoge in so strnjene v desetih božjih zapovedih. Ob tem nastane problem, saj niso krščanske, temveč judovske. Po nareku Boga jih je Mojzes vklesal v kamen. Zakaj so torej kristjani stoletja krvavo preganjali Jude vsepovsod po Evropi? Te vrednote pravzaprav niso niti docela judovske, saj jih v različnih oblikah ali parcialno najdemo v mnogih pred judovskimi verstvi.
Ali krščanske vrednote koristijo ljudem? Zapuščina krščanstva so na primer mogočne in pogosto osupljivo lepe katedrale. Ne pozabimo pa, da so bile mnoge zgrajene v času, ko je brezpravno ljudstvo stradalo in zaradi pomanjkanja hrane umiralo.
Krščanstvo je skrbelo za izobrazbo ter varovanje kulturne dediščine. Seveda niso izobraževali v smeri drugih religij, kaj šele ateizma. V samostanih so hranili mnoge pomembne dokumente ali knjige. Toda ne vseh. Na črni listi prepovedanih avtorjev (Index librorum prohibitorum) so se znašli Giordano Bruno, Macciavelli, Galileo Galilei, Erasmus Rotterdamski, Descartes, Sartre, Spinoza, Voltaire, Kant, Balzac, Pascal, Martin Luther, Diderot in mnogi drugi. Seznam je bil ukinjen šele leta 1966.
Seveda na seznamu ni manjkal Karl Marx. Zakaj, saj se je Cerkev vendar borila za revne in ponižane, kar je bila tudi Marxova ideja? Ali se je Cerkev borila za pravice tlačanov? Kaj šele sužnjev? Ali za severno in južno ameriške Indijance. Nikoli.
Cerkev je, kar vemo vsi, odkrito nasprotovala znanosti. Vrednota? Cerkev je zažgala na tisoče »čarovnic«. Vrednota? V cerkvah, morda tudi v teh prelepih in razkošnih katedralah je bilo posiljenih na tisoče otrok. Vrednota?
Cerkev se je »izkazala« po koncu druge svetovne vojne, ko je preko podganjih poti (ratlines) rešila tisoče nacistov, verjetno tudi več sto slovenskih vojnih zločincev. Tudi pošasti od Mengeleja, ki ga niso nikoli ujeli. Vse preko Vatikana. Po mnenju zgodovinarjev je o tem moral biti obveščen tedanji papež Pij XII.
Cerkev je močno vplivala na pravne norme. Posledično je mnoga stoletja veljal zakon, da žena ne razpolaga s premoženjem, ki ga je prinesla v zakon. Poroka je držala vodo le, če je bila cerkvena. Ločitev je bila praktično prepovedana.
Kakšne so dobrobiti krščanstva? Načeloma naj bi bile mnoge. Oznanjanje ljubezni do bližnjega, odpuščanje sovražnikom, ustanavljanje bolnišnic in sirotišnic, karitativnost, spodbujanje miru in sprave ter upanje na pravičnejše posmrtno življenje. Lepo.
Zakaj so se torej vojne načeloma pričele s sklicevanjem na Boga? Zakaj v vojnah nenadoma prav nič ne velja »ne ubijaj«?
Ali se prisotnost katolikov ali vernikov iz katoličanstva izpeljanih religij pozna na boljšem življenju prebivalstva, na manjši ekonomski neenakosti ali morda z manj kriminala? Drugače od 55 % Američanov, ki deklarirano verjamejo v Boga, tako verjame le 18 % Švedov, 25 % Dancev ter 30 % Norvežanov. Vendar je v skandinavskih deželah bistveno manjša ekonomska neenakost ter bistveno manj kriminala kot v ZDA. In Skandinavci nesporno bistveno bolje živijo od Američanov, imajo dostopnejše šolstvo in bistveno boljše zdravstvo.
Cerkev bi obvladovala življenje od spočetja do smrti. Zato nasprotuje splavu ter evtanaziji. Ali si res želimo krščansko Evropo?
Stanislav Šuškovič, Šenčur
