Povsem enako bi danes Marija Terezija določila davek od premoženjskega dohodka vsem lastnikom nepremičnin. Na osnovi vrednosti nepremičnine in lokacije le-te v katastru nepremičnin bi vsako leto z odločbo določila potencialni premoženjski dohodek posamezne nepremičnine.

Polnoletni osebi bi bil določen davek po stopnji 50 % od skupnih letnih premoženjskih dohodkov nad 5000 €. Premoženjski dohodek mladoletnih bi se prišteval k njihovim staršem. Lastniki stanovanja ali hiše ali pa lastniki deležev več stanovanjskih enot, ki skupaj ne presegajo 5000 € letnega premoženjskega dohodka, ne bi plačali davka. Lastniku stanovanja 75 m2, vrednega 300 tisoč €, v centru Ljubljane, bi določili letni premoženjski dohodek v višini 8000 €, enakemu stanovanju v Mariboru 6000 €, v Lendavi pa 5000 €. Ljubljančan bi plačal 50 % davek od 3000 €, Mariborčan 50 % od 1000 €, Lendavčan pa nič. Temu davku bi se Ljubljančan in Mariborčan izognila, če bi prepustila delež lastništva drugi polnoletni osebi. Velika večina polnoletnih posameznikov, ki ima le eno hišo ali stanovanje, ne bi plačala nobenega davka. Vsi tisti, ki imajo veliko nepremičnin, dragih vil in stanovanj na elitnih lokacijah, pa bi plačevali davek od premoženjskega dohodka.

Vzemimo primer, da ima nekdo poleg svojega stanovanja, kjer prebiva in je že izkoristil 5000 € olajšave, dodatno še prazno stanovanje v Ljubljani, kateremu je določen letni premoženjski dohodek 8000 €. Plačal bi davek po 50 % stopnji, to je 4000 € letno ne glede na to, ali stanovanja oddaja v najem ali ne. Če bi stanovanje uradno oddal za letno najemnino 8000 €, ali 10.000 € ali 12.000 €, bi mu pripadalo znižanje obveznosti za plačilo 25 % davka od najemnine. Njegova skupna obdavčitev bi bila še vedno 4000 € letno, a neto letni zaslužek bi bil v prvem primeru 4000 € oz. 6000 € v drugem in 8000 € v tretjem primeru. Če bi tega stanovanja lastnik ne oddajal v najem, bi moral za prazno stanovanje plačati 4000 € davka, lahko pa še dodaten davek na prazno stanovanje. Za oddajanje na črno pa bi ga lahko doletela dodatno še izjemno visoka kazen in ostal bi brez znižanja obdavčitve za davek od najemnine.

Denar od davkov na premoženjski dohodek bi se moral namensko zbirati za gradnjo stanovanj v lasti posebnega državnega sklada, ki bi moral zagotavljati stanovanja za mlade družine, ki ne zmorejo tržnih najemnin. Posebej priporočam, da bi se celokupni premoženjski dohodek posameznika po odbitku 5000 € olajšave prištel k dohodkom letne napovedi dohodnine. Tako bi upokojenci, ki živijo sami v velikem stanovanju, posamezniki z nizkimi dohodki ali pokojninami, a večjimi premoženjskimi dohodki, bili podvrženi obdavčitvi po nižji dohodninski davčni stopnji; tisti z visokimi letnimi dohodki pa bi bili v vsakem primeru obdavčeni po stopnji 50 % iz dohodninske lestvice.

Kasneje pa bi morali po enakem sistemu obdavčiti potencialni premoženjski dohodek od vikendov v tujini, saj je država še veliko bolj upravičena do obdavčitve tistih, ki so odnesli kapital v tujino in tam plačujejo mnoge storitve. Na koncu pa še obdavčitev potencialnega dohodka od dragih premičnin, kot so letala, jahte, dragi avtomobili in dragocene zbirke.

mag. Boris Nemec, Šempeter pri Gorici

Priporočamo