Konkurenca, ki srka vse živo okoli sebe, kot srka kisik naprava za vakuumiranje. Vojna srka delovno silo, ki je ob negativni demografiji, izgonu milijonov srednjeazijskih migrantov in žrtvah vojne, že močno primanjkuje. Zasebni sektor preprosto ne more tekmovati v tekmi za dvig plač s (para)državnimi industrijskimi podjetji, ki so del vojaško-obrambnega kompleksa in ki na krilih vojaških naročil pobirajo zaposlene od vsepovsod. Srka zasebne investicije, kajti kakršne koli tržno pogojene investicije so težko vzdržne v razmerah, ko je ključna obrestna mera 21 odstotkov, obrestne mere za komercialne kredite pa so blizu ali čez 30 odstotkov. Neposredna posledica je padec industrijske proizvodnje in gospodarske aktivnosti v panogah, ki niso neposredno povezane z vojsko in obrambnim proračunom, kot sta gradbena in nepremičninska.

Dokler se bo vojno kolesje vrtelo, bo tudi Kremelj moral še naprej pregrevati ekonomijo. Redki bodo od tega profitirali, večina prebivalstva bo občutila negativne posledice. A paradoksalno: tudi če bi jutri nastopilo vojno premirje, se kolesje ruske vojne ekonomije še nekaj časa ne bo zmoglo ustaviti. Preostali sektorji bodo namreč takrat tako podhranjeni, da ne bodo zmogli nadomestiti padca gospodarske aktivnosti ob odtegljaju svežih rubljev, ki jih Kremelj helikoptersko trosi na vojno. In tako je Putin 140-milijonsko Rusijo pognal ne le v agresorsko, imperialno, vojaško avanturo brez jasnega izhoda, ampak tudi v povsem novo rusko gospodarsko odvisnost. Po novem namreč Rusija ni več odvisna zgolj od naftno-plinske rente, ampak tudi od vojne.  Večer v soboto

Priporočamo