Zato so za v bodoče sklenili, da bodo referendumi, pomeni glasovanje, vseh Butalcev, tudi o strokovnih zadevah. Ne sme se dopustiti, da nekakšni strokovnjaki krojijo usodo Butalcem. »Ni vse stroka, kaj smo pa mi,« je nova butalska parola.

Staknili so glave, da ugotovijo, o čem bi najprej glasovali. Oglasi se Pepček: »Na živce mi gre naš župan, ki stalno govori, da je enkrat ena ena. Dajmo mi Butalcem na glasovanje, ali je res ena. Bomo vsaj vedeli, kdo ima prav.«

»Mene pa zanima, ali je res zemlja okrogla. Če bi bila, bi moral priti nazaj v Butale z druge strani, če bi hodil stalno v isti smeri. Pa se ni zgodilo. Vedno pridem v gostilno. Kaj meni pa večina Butalcev?« je predlagal Smotko.

»Možje, naj vsi Butalci na referendumu odločijo, ali se morajo hiše res graditi od temeljev navzgor, kaj pa, če je bolj prav, da jih gradimo od strehe navzdol. Ne bodo nam pamet solili nekakšni inženirji in arhitekti,« je bil togoten Bučko.

»Predlagam, da najprej glasujemo o mnenju našega naravoslovca. On pravi, da če veliko ljudi hodi po travi drug za drugim, trava postane poteptana. Da si opomore, Butalci naj ne bi smeli hoditi po njej, mesec dni. Ne more o tem odločati samo on. Trava je naša. Prepričajmo se, kaj pravi večina Butalcev,« predlaga Bizgec

Iz kota vstane učitelj: »Možje, vsak referendum nekaj stane. Zato predlagam, da vse stroške nosi, če je predlog sprejet, županstvo, če pa ni sprejet pa predlagatelj.«

»Veš kaj učitelj, o tem predlogu bomo tudi glasovali na referendumu.« Cela gostilna v en glas.

Tomaž Šumi, Lesce