26. aprila 1915 je bil v Londonu sklenjen tajni londonski sporazum med Kraljevino Italijo in Rusijo, Anglijo in Francijo, s katerim se je Italija priključila silam Antante v 1. svetovni vojni. Po tem sporazumu so na podlagi zahtev italijanskih iridentistov Italiji podpisniki obljubili Primorsko, Istro, Dalmacijo in Južno Tirolsko. Po 1. svetovni vojni so po 650 letih bivanja v habsburški monarhiji primorska Istra, Dalmacija ter tudi Gorica in Trst in tudi južna Tirolska pristali v kraljevini Italiji. Kasneje je kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev s kraljevino Italijo sklenila Rapalski dogovor in nastala je rapalska meja, ki je obstajala do konca 2. svetovne vojne. Sledilo je 20 let fašizma in poitaljančevanja prebivalcev. 10. februarja 1947 je bila podpisana mirovna pogodba, ki je stopila v veljavo 15. septembra 1947 in ki je Jugoslaviji vrnila del italijanskega rapalskega ozemlja. Trst in Gorica in veliko Slovencev je za vedno ostalo v Italiji.

Republika Italija in SFR Jugoslavija sta dokončno uredili mejo 10. novembra 1975 s podpisom pogodbe v Osimu. Nekateri visoki italijanski politiki se še danes niso sprijaznili z veljavnimi dogovori in izražajo nostalgijo za izgubljenimi ozemlji.

Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in tudi z obmejnim sodelovanjem prebivalcev na obeh straneh nekdanje meje se odnosi počasi in vztrajno izboljšujejo in meja počasi izginja tudi v glavah, čeprav v Italiji praznujejo priključitev teh ozemelj Italiji po 1. svetovni vojni, v Sloveniji pa priključitev Sloveniji po 2. svetovni vojni.

Jordan Kodermac, Solkan