Že tri dni bereva in poslušava poročila in pojasnila o dogajanju, povezanem z donacijami, ki smo jih dobro misleči namenili za obnovo v poplavi prizadete hiše, v kateri je stanoval (ali še vedno stanuje) mengeški gasilec Sandi Zajc.

Žalostna sva, hudo nama je in boli naju srce, zlasti zaradi dveh majhnih otrok, ki bosta zaradi tega trpela. Družinski prepiri, razprtije in še marsikaj se zgodi v življenju. Med vzroki zanje je tudi denar – tako pomanjkanje denarja kot veliko denarja. Denar je lahko vir dobrega, pa tudi razlog za slabo, čeprav zbran z najboljšim namenom. Kjer je denar, se znajdejo »mrhovinarji« … Bralci (in najširša javnost) lahko presodijo, kdo so »mrhovinarji« tokrat.

Zgodba, pogum in nesreča pogumnega mengeškega gasilca so naju ganili, zato sva 7. 8. 2023 nakazala svoji donaciji, da bi družina čim prej lahko obnovila svojo hišo. Zdaj zgrožena ugotavljava, da se ključna akterja vsak s svojim odvetnikom borita za denar, ki je bil z donacijami zbran za določen namen. Dvomiva, da odvetniki v takšnih primerih delujejo »pro bono«. Če imata akterja denar za odvetnika, lahko predvidevamo, da imata tudi zagonska sredstva za obnovo hiše. Vsekakor ne bi bilo prav, da se denar, zbran z donacijami za določen namen, porabi tudi za plačilo honorarja odvetnikom.

Izjava obrambnega ministra glede tega je smotrna. Zato predlagava, da se vsak donator odloči, komu namenja nakazana sredstva. Predlagava tudi, da se sredstva donatorjev, ki svoje odločitve ne bodo sporočili do določenega datuma, nakažejo v sklad za obnovo uničenih domov na Koroškem in v zgornji Savinjski dolini. Midva svoji donaciji namenjava ZPM Moste Polje, ki naju vedno znova prepriča s svojim ravnanjem.

Kljub vsemu, kar se dogaja, kot večna optimista verjameva, da donacije, ki jih vsako leto nakaževa vsaj v višini najine mesečne plače, večinoma pridejo v prave roke in pomagajo, da je svet vsaj malo boljši in so vsakodnevne črne novice vsaj malo manj tragične.

Irena Brinar in Mitja Žagar, Ljubljana