Jaltska konferenca je potekala od 4. do 11. februarja 1945 z namenom ureditve povojne Nemčije in seveda Evrope. Nam je morda najbolj v spominu delitev interesnih sfer 50 – 50 odstotkov za Jugoslavijo. A to je bil »tajni« dogovor med Angleži in Sovjeti leto prej, oktobra 1944. V Dnevniku (Objektiv, 26. 3. 2022, str. 11, Diplomacija v času vojne) je bil objavljen zanimiv prispevek avtorja Mirka Ciglerja, v katerem omenja dogovor, ki mu lahko rečemo »sodobna Jalta« in vodi v novodobno ureditev interesnih sfer v svetu. Kaže se, da je tak dogovor nujno potreben, predvsem da se omeji vsiljevanje interesov tako ZDA kot tudi Rusije, Kitajske in še katere druge »velike« države. Predvsem naj temelji na načelu svobode in demokracije. Morda si nekateri svobodo predstavljamo nekoliko drugače, kot to misli »zahodni svet«. Svoboda in demokracija naj pomenita svobodo in upoštevanje interesov vsake države, da se samostojno odloči, v kakšnem sistemu in demokraciji želi živeti.
Seveda pa interesi enega ne smejo omejevati ali kršiti želja in integritete drugega. Vsiljevanje svoje volje drugemu nikakor ni svoboda. Na sestanku kitajske in ameriške (ZDA) vlade na Aljaski (19. marca 2021) je kitajski voditelj izjavil: »Verjamemo, da je pomembno, da Združene države spremenijo svojo podobo in prenehajo razvijati svojo lastno demokracijo v preostalem svetu.« To z drugimi besedami pomeni, da se ZDA »odpovedo« Trumanovi doktrini, ki jo uspešno »negujejo« že od leta 1946 naprej. Spomnimo se, da so bile ZDA glavni nosilec vojn v Koreji 1950–53, na Kubi 1961, v Dominikanski republiki 1965, Libanonu 1982, Kuvajtu in Iraku 1991, Bosni, Kosovu in Srbiji 1994–99, Afganistanu 2001–21. Najbolj krvava vojna je bila zagotovo vietnamska vojna, ki je trajala več kot deset let, od 1961 do 1973. To je vojna, na katero smo popolnoma pozabili. Tudi se ne spominjam, da bi takrat proti ZDA bile uveljavljene kakršne koli sankcije »vsega« sveta. Kot gimnazijec pa nisem pozabil prizorov bombardiranja mest, uporabe napalma – prvič so ta ogabni uničujoči plin, ki gori pri 1100 stopinjah Celzija, uporabile ZDA leta 1965 –, pobijanja civilnega prebivalstva in slabo opremljene osvobodilne vietnamske vojske. Vendar to je bila vojna »svobodnega« sveta proti »komu-že«? Torej imamo različne vojne cilje in kot posledico le-teh različne vrste beguncev. Eni bežijo pred Rusi, drugi pa pred ameriško vojsko in njenimi zavezniki (iz Iraka, Libije, Sirije, Afganistana).
Še bolj nerazumljivo je, da se prav ZDA sedaj tako »histerično« zoperstavljajo Rusiji s sankcijami in blokadami ter dobavljanjem orožja in druge pomoči Ukrajini. Ali kot je zapisal Janez Škrubej v svoji knjigi Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo: glavno orožje ZDA so dolar (s tem se da vse podkupiti), vojska (če ne gre zlepa, pa zgrda) in tehnologija (uporabljivo orodje za sankcije proti komur koli). In med avtokratskimi vladavinami poleg Kitajske in Rusije seveda najdemo tudi ZDA (prav tako Objektiv, 26. 3. 2022, str. 6).
Tokratna vojna je najbolj prizadela Ukrajino ter Rusijo in seveda Evropo. Pridobile pa bodo ZDA (saj nam že ponujajo žito in energente), morda Kitajska. V tej vojni so države, ki se borijo za mir (Turčija, Francija, Izrael, morda Italija in Nemčija) in ne prilivajo olja na ogenj, pa druge (ZDA, ameriški predsednik se z nasmeškom sprehaja po Evropi, tudi slovenski »veliki vodja« se sili tja), ki razpihujejo nevaren, škodljiv in uničujoč plamen. Zanimiva in prezrta je bila poteza papeža Frančiška, ki je v vatikanski baziliki sv. Petra 25. marca 2022 molil za zaupanje Rusije in Ukrajine Mariji. Da, prav ste prebrali: Rusijo in Ukrajino je posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu. (La preghiera del Papa per l'affidamento a Maria di Russia e Ucraina, 25. 3. 2022.)
Naloga dobronamernih politikov (držav) je, da skušajo umiriti razmere na našem ekološko bolnem planetu in ne vztrajajo pri svojih preživetih načelih! Izkazala se je Turčija, saj v Evropi, ki se hlapčevsko podreja načelom ZDA, ni nihče – tudi od nevtralnih držav – imel toliko poguma, da bi speljal tovrstno akcijo.
Dr. Veselko Guštin, Ljubljana
