V zadnji oddaji Utrip 13. maja 2023 je na TV SLO-1 spet »blestel« Jože Možina. Zgodovinar, ki je med vsemi našimi očitno najbolj poučen in poklican, da nam razkriva »zločinski« NOB in komunizem, »totalitarni« socializem in seveda Tita, po njegovih besedah iz te oddaje »diktatorja, ki sodi med največje zločince dvajsetega stoletja, kjer sta na vrhu Stalin in Hitler«. Svojo globokoumno predstavo pa ob tem dopolni z besedami, da je bila komunistična partija »najbolj krvava organizacija v vsej slovenski zgodovini, ki je vodila revolucijo ter med vojno in po vojni pomorila na deset tisoče neoboroženih ljudi v več kot sedemsto moriščih v vsej državi«.
Možina se na koncu oddaje zavzema za »takšne Utripe in druge oddaje, kjer lahko gledalci slišijo tudi drugačne poglede in resnice«. Ima prav, a če je zgodovinar, za kar se ima in razglaša, potem bi vse njegove trditve morale temeljiti na dokazih in resnicah, ne pa na lažeh in pretiravanjih. Res je, da je Tito med in takoj po drugi svetovni vojni odgovoren za marsikateri zločin, tako kot večina ostalih takratnih voditeljev, a primerjati ga s Stalinom in Hitlerjem je daleč od resnice in več kot pretiravanje. Možini bi predlagal, da vzame v roke knjigo Podivjana celina britanskega zgodovinarja Keitha Lowea, ki opisuje, da je bilo marsikje v Evropi še huje kot v takratni Jugoslaviji, kjer je bilo po podatkih avtorja sicer ubitih okoli milijona ljudi oziroma 6,3 odstotka celotne populacije, a so od tega samo ustaši pobili 592.000 Srbov, Muslimanov in Judov. Za ostalih petsto do šeststo tisoč ubitih naj bi bil torej, po Možinovi logiki, pretežno kriv in odgovoren Tito, saj ga drugače, ob manjšem številu ubitih, pač ne bi mogli razglasiti za »zločinca«. Pobiti s strani Nemcev in Italijanov ter njihovih domačih pomagačev, tudi slovenskih domobrancev, seveda niso omembe vredni. In bog ne daj, da bi Možina za zločinca na primer razglasil ameriškega predsednika Trumana, ki je po koncu druge svetovne vojne avgusta 1945 odobril jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija, kjer je umrlo najmanj 200.000 nedolžnih civilistov.
Po nedavnih izjavah in lažeh Branka Grimsa (SDS) je Jože Možina še eden iz te druščine, ki trdi, da je komunistična partija med drugo svetovno vojno in po njej pomorila na deset tisoče nedolžnih ljudi, po Grimsu celo okoli 100.000. Če je Možina kdajkoli obiskal taborišče Teharje in verjamem, da ga je ne le enkrat, potem bi se lahko prepričal, da celo na »njihovi« informativni tabli pred vstopom v taborišče piše, da je (citiram) »druga svetovna vojna med Slovenci terjala okoli 100.000 žrtev, od tega jih je bilo po koncu vojne brez sojenja pomorjenih okoli 15.000«. Možina ob tem seveda molči, da so med drugo svetovno vojno na ozemlju Slovenije Nemci in Italijani ter domači izdajalci (vaške straže, domobranci, ustaši in plava garda) pobili okoli 43.000 ljudi, partizani s sodelavci in zavezniki pa brez povojnih pobojev okoli 17.000 ljudi. Komu torej služijo takšni enostranski podatki in laži? Očitno le k še večjemu razdvajanju Slovencev, za kar je po trditvi Možine kriva izključno leva stran politike. Mar res?
Tako kot v vsaki svoji oddaji od lanskoletnega padca Janševe vlade je Možina tudi tokrat neusmiljeno obračunaval z Golobom in njegovo vlado. Po njegovem mnenju se je vladajoča elita, po neuspešnem spopadu s prihodnostjo, zakopala v varno preteklost – s Titom nazaj. Zato se je pred problemi bolje spustiti na Orle in preganjati ideologijo izpred osemdesetih let, pri čemer je v ozadju, po besedah Možine, seveda blažilni manever ob ukinitvi muzeja osamosvojitve in obkolitveni manever z vračanjem Tita. Zato bi bil po njegovo v tem primeru najbolj nujen muzej komunizma.
Po mojem mnenju in verjamem, da tudi po mnenju velike večine državljanov Slovenije, pa bi Možina in njemu podobni spadali v kakšen drug muzej ali ustanovo, kjer bi lahko nemoteno sproščali svoje zamisli in frustracije.
Andrej Šušterič, Proseniško
