V zadnjih treh ali štirih letih, odkar se izvaja regulacija Malega grabna, je bila njegova kapaciteta povečana za 50 odstotkov. Ironija zgodovine je, da je bila občina, ki ni dovolila gradnje zadrževalnikov za Ljubljano, torej Dobrova - Polhov Gradec, v zadnjem času že trikrat poplavljena. Če bi v Dobrovi privolili v gradnjo zadrževalnikov za Ljubljano, tudi oni ne bi imeli poplav. Zaradi dodatnega ukrepa na območju mestne občine Ljubljana, to je nadzorovanega razbremenjevanja vode na Barje, je treba na območju Dobrove zadrževati le še okoli milijon kubičnih metrov vode.

Bo pa v prihodnjih 20 ali 30 letih treba postaviti še vsaj en zadrževalnik v porečju Gradaščice. Pri Polhovem Gradcu, ki je zaradi hudourniškega zaledja kljub regulacijskim ukrepom ob morebitnih izjemnih dogodkih še vedno razmeroma ogrožen, pa bo treba razmišljati o manjšem zadrževalniku na Božni. Na tem območju je poleg zadrževanja voda treba nadzorovati tudi pretok plavin. Če bi v zaledju padlo toliko padavin kot na primer leta 1926 ali lani v porečju Savinje ali dela Poljanske Sore, bi bilo zelo hudo. Mladina