V letu 2022, ko smo končno »izgubili« (začasno?) dvoletno tiranijo in samovoljo, zaradi katere se predvsem pravna stroka čudi, kako to, da je do nje sploh lahko prišlo, imamo državljani možnost, da v »super volilnem letu« zopet »uradno« povemo svoje mnenje. Lahko in dokazano je, da janšizem uspeva v demokraciji, ne mora pa demokracija uspevati v janšizmu.
»Neodvisno« odvisni od SDS Janeza Janše in odvisno odvisni od NSi, vrha RKC, ter še kup »sredincev« so temu dokaz. Vsi bi radi bili na nekakšni politični sredini. Celo SDS. Mnogi, ki so prej goreče zagovarjali svojega vodjo, pa se celo pojavljajo v Gibanju svoboda Roberta Goloba. Nikakor slučajno. Kalkuliranje posameznikov za svoje politično preživetje je več kot vidno. Tudi največja stranka SDS, ki z izsiljenimi referendumi skuša zavirati razvoj in življenje vseh nas, poskuša politično preživeti z vsemi pozicijami, ki si jih je prigrabila. Na vseh nivojih. Na republiškem in na lokalnih. A vendar je ta navidezna zmeda in boj za »sredino« tudi boj za privilegije odločanja in za denar. Tudi za to, da se ne bi nič spremenilo.
Takoj pa je seveda treba tudi jasno povedati, da je celotna situacija zelo veliko odvisna od trenutno vladajočih, ki se bojijo ali pa niso sposobni izvesti tistih potez, ki so nujno potrebne takoj. Kot da pretekli dve leti sploh nista obstajali ali pa sta bili »zelo normalni«.
Zakaj denimo ni bil takoj odvzet status društva v javnem interesu »Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot«, kjer je Urban Purgar hvalil Hitlerja in verjetno ravno zato dosegel, da mu je ministrstvo za kulturo Vaska Simonitija ta status podelilo? Že navedeni primer je poveden, da vsi skupaj nikoli več ne želimo avtokratskega vodenja. Simbolno in dejansko. Vsekakor takoj in brez silnih pravnih zapletanj so zadeve rešljive. Na način, kakor je bil status podeljen, naj se tudi nemudoma odvzame.
Mirni petkovi protesti so že skoraj pozabljeni, a ne za vse. Država se jih »vestno« spominja s šikaniranjem dveh udeležencev. Jaša Jenull in Tea Jarc sta še vedno »predmet obravnave« pristojnih in nepristojnih ter nevednih oziroma »nemočnih« organov države. Menda tudi neodvisno odvisnih. Več kot povedno in seveda absolutno nesprejemljivo. Pravzaprav kot državljan zahtevam, da se takoj in neposredno spoštuje odločitev ustavnega sodišča v teh in drugih primerih. Če pa tega niso vsi skupaj sposobni narediti, potem je za vse bogaboječe pred vodjem in dvomljive sredince »skoraj« resnično jasno, da je avtokracija »veliko bolj učinkovita« in »boljša« od demokracije. Pa si ja tega menda ne želimo?
Nadaljnja izkoriščanja in silno »težka« problematika brezpravnih t. i. »prekarcev« sta prav tako »nerešljiva«. Ko se že toliko pogovarjajo o davkih in virih financiranja skupnih zadev, bi lahko davčni organi in v državnem zboru ter vladi vrgli kakšno oko tudi na vse delodajalce, ki ne plačujejo prispevkov in dovoljujejo neposredna izplačila na roke izkoriščanim. Naj spremenijo le en ali dva člena v ustreznih zakonih, preden bi čez štiri ali morda želenih osem let sistemsko rešili zadeve. Na preteklih volitvah smo jasno povedali, kaj zahtevamo in hočemo. Sedaj pa je že čas za nekatere rešitve, ne pa za dvoumljenja in politična spletkarjenja. Volilce nas številni kandidati na volitvah oziroma tudi oblastniki sicer radi primerjajo z zlatimi ribicami in njihovo pametjo, a vendar menim, da takšna pozabljanja in omalovaževanja niso najbolj primerna.
Kup je torej problemov, ki so urgentni in rešljivi takoj. Brez izgovorov in zavlačevanj. Življenje pač ni sestavljeno samo iz BDP, asfaltiranih cest, elektrike in nedela v državnih, tudi najbolj pristojnih ter izvoljenih organih. Nikar vsi skupaj ne pričakujte, da je z izidom volitev – katerihkoli – konec skrbi in priložnost za pričetek lagodja ter uživanja.
Če bi takoj in nujno uredili samo nekatera odprta ter rešljiva vprašanja, bi vsem državljanom zelo olajšali življenje. Saj veste, kako to gre. Najprej nujna prva pomoč in nato obisk pri zdravniku ter zatem rehabilitacija. Vsekakor bi to ugotovitev lahko posvojila tudi pravna država.
Miloš Šonc, Grosuplje
