Rojstvo. Dogodek, ki najavlja začetek in veselje, življenje, rast, učenje, napredovanje; in neizogibna smrt, ki pomeni konec za slehernika. Neljuba resnica, ki se jo odriva in noče sprejeti. Če smo razneženi ob prvih korakih otroka, prvih besedah in samostojnih dejanjih, pa nočemo ne razumeti in ne sprejeti zadnjih počasnejših korakov, manjše telesne zmogljivosti starejših in ne videti bogastva modrosti, s katero je življenje oplemenitilo starost.
Beg od naravnega procesa staranja se kaže v stalnem popravljanju zunanje podobe, z lepotnimi popravki (zanikanjem procesa staranja) in z jasnim negativnim odnosom do starejših – starizmom. Pa se tudi staramo, ne niti enako dolgo in ne na enak način. Eno je kronološka starost, s številkami zapisani podatki našega rojstva, drugo je biološka starost – dejansko stanje našega telesa in duha.
Vsi poznamo sedemdesetletnike, ki bi jim glede na telesne sposobnosti, ki jih imajo, in na ustvarjalno moč pripisali dvajset let manj, in štiridesetletnike, ki bi jim prisodili sedemdeset let in več. In potem je tu še psihološka starost, lastno duševno dojemanje časa, ki smo ga doživeli in si ga še želimo živeti.
Na vse to sem pomislila ob branju kolumne Matjaža Figlja z naslovom Najboljša oskrba za zadnje obdobje življenja (Dnevnik, 12. 4. 2023). Nelagodje se me je lotevalo ob branju opisovanja betežne, obnemogle 79-letne starke, njenega mučenja v bolnišnici z vsemi dragimi preiskavami in zdravili, s številnim osebjem, ki je moralo skrbeti zanjo, za vzdrževanje njenega starega življenja in ... In potem zaključek zapisa, ki ga ne moreš prezreti in še manj sprejeti. »Megla je vse manj gosta. Razkadila se bo. Lažje se bomo odločali, ali bomo za starše v zadnjem obdobju življenja izbrali udobje, ali s trpljenjem povezano vzdrževanje življenja za vsako ceno.«
Kdo, dr. Figelj, bo odločal o zadnjem obdobju življenja staršev? Otroci? Saj ne vem, ali se vam je to zapisalo, ali pa res menite, da imajo otroci to pravico, da odločajo o zadnjem obdobju življenja svojih ostarelih staršev. Ne, dr. Figelj, nihče, razen nas samih, ne sme in nima pravice odločati o našem življenju. Samo mi sami.
Mira Kofler, Škofja Loka
