Današnja finančna kriza presega bančništvo, ki celotno gospodarstvo in družbo obremenjuje z zahtevami po izplačilu dolgov. Gre za sistemsko napako in v njem vgrajeno bančno in finančno parazitsko delovanje. Banke in druge finančne organizacije so osebki zasebnega prava, s ciljem ustvarjanja dobička na račun vsakega in vsega.
Bančni in finančni sektor si je že dolgo od tega pridobil prevlado nad realnim gospodarstvom, tudi s korupcijo v politični sferi, kar je razvidno s sprejetjem njim ustrezne zakonodaje in s socializacijo reševanja njihovih težav (reševanje bank), ki so posledice njihovega sebičnega in pohlepnega obnašanja.
Lahko bi rekli, da v Evropski uniji (EU) predstavlja Evropska centralna banka (ECB) vlado v senci. To pa zato, ker je EU strukturirana na interesih bančništva in financ, kar je tudi zamegljeno zapisano v njenih pogodbah in listinah. ECB kupuje državne obveznice preko večjih pooblaščenih zasebnih bank, ki odkupujejo neposredno državne obveznice od držav članic z različnimi obrestnimi merami, kar je odvisno od bonitete posamezne države. Naloga ECB je brzdanje inflacije, za razliko od ameriške Fed, ki uravnava tudi stopnjo zaposlenosti.
ECB je v osmih mesecih, od julija 2022 do februarja 2023, zvišala obrestno mero za 3,5 %, inflacija v EU pa se je v istem obdobju zmanjšala z 8,9 % na 8,5 %. To dokazuje, da inflacije ni povzročilo povečano povpraševanje, temveč je vzrok, da so cene poskočile v zmanjšanju ponudbe energentov in drugih surovin, kjer se prekrivajo neobdavčeni visoki zaslužki monopolistov. Politika ECB je škodljiva, ker ne spodbuja gospodarstva, nasprotno, ga zavira ali celo uničuje.
Rast obrestnih mer je povzročila, da se je v bankah vrednost obveznic zmanjšala. Problem nastane v trenutku, ko morajo banke te obveznice prodati, da bi si zagotovile likvidnost za poslovanje z imetniki tekočih računov. V bankah tako nastajajo izgube, ki so nalezljive v potencialno verižno reakcijo propadanja bank in bančnega sistema.
Sistemska napaka je v tem, ker je gospodarska dinamika ciklična, medtem ko obresti rastejo eksponentno, do točke, ko bančništvo in finance požirajo realno gospodarstvo. Zdrav sistem mora izhajati iz državne, javne banke, s svojo valuto, ki ima podlago v žlahtnih kovinah in drugih virih, v nasprotju z zgolj nekontroliranim tiskanjem denarja. Nova paradigma zdravega bančništva, sicer počasi in s težavami, se po svetu že uresničuje. Ali Slovenija razmišlja o svoji valuti in njenem prej omenjenem kritju? In povezano, kolikšno je sedanje in v preteklosti (neopravičeno, ali celo sovražno) odtujeno premoženje?
Črt Tavš, Koper
