Ko sem gledal posledice nedavnih uničujočih poplav in trpeče, prestrašene ter normalnega življenja oropane ljudi, ki so v nekaj minutah izgubili vse, sem se spomnil 19. septembra 2010, ko sem bil tudi sam ujetnik poplavnega vala, zato še kako vem, kaj to pomeni, saj sem ostal ujet v bloku, ki ga voda na srečo ni zalila, a vendar sem tlačil vreče s peskom in bil presrečen, ko je voda odtekla, saj sem lahko šel v službo. Kot državljan in sindikalist sem zelo ponosen, da imam privilegij živeti v Sloveniji, kjer se počutim varnega, kajti vedno lahko računam na potrebno pomoč, saj živim v zavetju več deset tisoč prostovoljnih gasilcev, stotin pripadnikov enot služb civilne zaščite in reševanja, vojakov, policistov ter vseh tistih dobrih ljudi, ki pomoči potrebnim vedno prihitijo na pomoč.
Zato moram posebej poudariti, da sem bil presenečen nad odločitvijo državnega zbora Republike Slovenije, ki je na izredni seji 9. avgusta 2023 sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), ki v 15. členu določa, da ne glede na določila 2. člena zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji v letu 2023 kot dela prost dan v Republiki Sloveniji določi 14. avgust, kar pomeni plačan dela prost dan za vse delavce in javne uslužbence v Republiki Sloveniji.
Pričakoval bi, da bi plačane in dela proste dni dobili prav vsi poplavljenci in seveda vsi tisti prostovoljci, ki so aktivno sodelovali pri odpravi posledic poplav in pomagali prizadetim ljudem. Vseh teh je bilo 14. avgusta lahko največ 100.000, ostalih 870.000 delavcev in javnih uslužbencev pa je imelo plačan dela prost dan, saj niti niso mogli pomagali našim nesrečnim ljudem, zato so ta »podarjeni dan« izkoristili za nepretrgan štiridnevni dopust na morju, vikendu oziroma daleč stran od pomoči potrebnih in nesrečnih ljudi.
Še preden je v ponedeljek 21. avgusta 2023 ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik spregovorila zbranim predstavnikom reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, mi je bilo jasno, da po poplavah ne moremo računati niti na uravnoteženje plač, čeprav so vsi javni uslužbenci države in uprav lokalnih skupnosti, ki opravljajo dela in naloge, za katere se zahteva srednješolska izobrazba V. stopnje, z januarskim dvigom minimalne plače padli pod rob minimalne plače oziroma dobivajo minimalno plačo. V ta nabor javnih uslužbencev z minimalno plačo poleg vseh strokovno tehničnih delavcev iz plačne skupine J sodijo tudi policisti, pravosodni policisti, delovni inštruktorji iz Zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma, vojaki, poklicni gasilci, finančni kontrolorji, finančni izterjevalci, cariniki, pripadniki mobilnih enot Finančne uprave RS (Furs), referenti upravnih enot, občinski redarji, gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije in pripadniki civilne zaščite.
Vsi nosilci javnih pooblastil, ki javna pooblastila izvršujejo neposredno v razmerju do fizičnih in pravnih oseb, so veliko slabše plačani od povsem primerljivih uradnikov po ministrstvih, saj so za razliko od prvih slednji svoje plače reševali oziroma dvigovali skozi stalne spremembe aktov o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ko so delovna mesta v nižjih nazivih ukinjali ter ista sistemizirali v višjih nazivih, zato lahko mirno čakajo nov sistem plač in brez omembe vrednih težav »preveslajo« še kakšno ujmo. Kakorkoli že, slabe plače inšpektorjev državnih inšpektoratov in uradnikov drugih državnih regulatorjev ter uradnikov upravnih enot so slaba popotnica učinkoviti in pravni državi, ki bo še kako nujno potrebna, ko bo šlo za velike pravne posle oziroma milijarde javnega denarja, ki se bodo investirale v obnovo poškodovane in izgradnjo nove infrastrukture oziroma kot pomoč vsem, ki bodo obnavljali svoje domove, kmetije, delavnice in tovarne.
Novega plačnega sistema vsaj do 1. januarja 2025 še ne bo, zato bo treba aktualno stanje popraviti, saj imamo javno uslužbenstvo dveh plačnih hitrosti, ko lahko skoraj polovica mirno čaka neke boljše čase, več pa je seveda tistih, ki bodo morali obrniti vsak evro, nekateri pa bodo utrpeli tudi hujše pomanjkanje, saj se jim enostavno ne bo izšlo. Moramo biti solidarni in poskrbeti za vse pomoči potrebne ljudi, a vendar pošteno in v mejah realnih zmožnosti ter po zakonih države Slovenije, kar pa je mogoče le v pogojih brez zlorab javnih pooblastil, političnih povezav in čim bolj daleč od vsemogočnejše tete Korupcije.
Frančišek Verk predsednik Sindikata državnih organov Slovenije