Ob članku z zgornjim naslovom (Dnevnik, 2. septembra) o imenovanju direktorice Narodnega muzeja Slovenije sem se kot simpatizer Levice odločil izraziti svoje razočaranje.

Imenovana direktorica, prej strokovni delavec v Muzeju, dvojni doktor, se ni priključila niti izjavi sodelavcev, kaj šele da bi se oglasila prej, ko so mediji že zelo konkretno poročali o »sesuvanju« tako Narodne kot Moderne galerije pod novima direktorjema. Kaj naj si mislim o njeni strokovnosti, če ves ta čas ni opazila ničesar? Je bila torej »dejavnost« prejšnjega direktorja v skladu z njeno vizijo razvoja, da se ni oglasila? Kakšen izgovor lahko strokovnjak, v tem primeru celo dvojni doktor, najde za takšno neaktivnost v lastni ustanovi? No, za ministrico ga je očitno našla, čeprav je preostala stroka (tudi v tej ustanovi) ne podpira. Kako bo torej izvedla svojo »vizijo razvoja«, s katero je prepričala go. ministrico Vrečko?

Pojasnilo ministrstva, zapisano v članku, bi zahtevalo poseben traktat o uradniškem žargonu. In na koncu prispevka se zdi, da je edini interes, da se v Narodni galeriji Slovenije nič (bistvenega) ne premakne. In razlogi, ki jih je ministrstvo našlo za Matejo Kos Zabel, bi bili povsem uporabni tudi v primeru, če bi recimo Zvezdan Martič za direktorja Televizije postavil Rosvito Pesek: »... Strokovno usposobljena, odlično poznavanje področnih vsebin, vizija razvoja ...«

Pred kratkim sem prebral misel, da najbolj nevaren sloj v družbi niso razni fanatiki in ekstremisti, pač pa širok krog oportunistov, ki so pripravljeni služiti komurkoli in storiti karkoli, da le ne bi izgubili milimetra svoje pozicije. Najbolj pridejo do izraza v državni administraciji, represivnih organih ter vojski, pa tudi po drugih državnih institucijah jih ponavadi ne manjka. Zaradi takšnih ljudi (»jaz sem samo izvrševal ukaze«) je bil mogoč izbris nekaj nad dvajset tisoč ljudi. Vedno sem se spraševal, zakaj smo za izbris izvedeli tako pozno. Se na vseh upravnih enotah ni našel nihče, ki bi se vprašal o zakonitosti tega, to zavrnil ali šel s tem v javnost? Kaj se ti je moralo zgoditi v življenju, da si zgaranemu delavcu pred okencem brez pomisleka uničil dokumente in prihodnost? In kakšen človek je zmožen utrujenemu dostavljalcu zaradi malice na stopnicah cerkve napisati kazen 400 evrov?

Tako se je pod prejšnjo vlado pokazalo, da je takih pravzaprav zelo veliko, a so (na srečo) razpršeni različno. Pri »naskoku« na STA jih je bilo verjetno premalo za prevzem, povsem drugače pa se je »odzval« del zaposlenih na RTV – mislim, da tega ni treba opisovati. Ali to pomeni, da tudi ta vlada bolj računa na »poslušnost« kot na strokovnost? Ali to potrjujejo dogajanja v policiji, ko se menda na položaje vračajo najbolj trdi Janševi kadri?

Od Levice sem vseeno pričakoval nekaj povsem drugega.

Bojan Marinč, Kočevje