V članku sta objavljeni dve informaciji o številu romskih otrok v vrtcih in osnovnih šolah v Sloveniji, za kateri lahko z gotovostjo trdim, da ne držita, članek pa bi zaradi tega potreboval dopolnitev.
Ena temeljnih dilem, ko se na kakršenkoli način ukvarjamo s proučevanjem položaja pripadnikov romske manjšine v Sloveniji, je že vsaj od zadnjega popisa prebivalstva leta 2002, ki je še vseboval podatke o narodni pripadnosti in maternem jeziku, da v državi nimamo podatkov o etnični pripadnosti. To seveda ne velja samo za primer romske manjšine, temveč za celotno prebivalstvo. Dejstvo pa je, da bi bilo za pripadnike skupnosti, ki je vsesplošno tako socialno-ekonomsko marginalizirana, kot je večji del romske manjšine pri nas, takšne podatke nujno zbirati – seveda ob vseh predpostavkah in standardih, ki jih zahtevata varstvo osebnih podatkov in etika na področju znanosti-raziskovanja. Le z zanesljivimi in dovolj podrobnimi podatki bi namreč lahko spremljali oziroma beležili spremembe na različnih področjih življenja kot posledice različnih politik in ukrepov, ki zadevajo Rome, od področja vzgoje-izobraževanja do npr. zaposlovanja in zdravstva.
Ker pa trenutno takšnih podatkov kljub pozivom znanstvene stroke in mednarodnih ustanov v Sloveniji še nimamo, se moramo opirati na različne ocene, ki pa so večinoma parcialne – zajemajo samo manjše dele romske populacije ali so geografsko zamejene. Tega se avtor članka očitno ni zavedal in je zapisal nekaj neuradnih podatkov, za katere ni jasno, od kod naj bi izvirali, saj ne držijo.
Avtor omenja, da naj bi bilo po neuradnih podatkih »v predšolski vzgoji trenutno le 360 romskih otrok od skupno nekaj več kot 8000, kolikor bi jih predšolsko vzgojo lahko obiskovalo«. Domnevam, da omenjena ocena, 360 otrok, izvira iz evidenc ministrstva za vzgojo in izobraževanje in bi bila, vsaj po mojem poznavanju področja, za šolsko leto 2023/24 lahko korektna. Da pa naj bi kar 8000 romskih otrok lahko obiskovalo predšolsko vzgojo, pa enostavno ne drži, saj je po okvirnih ocenah v celotni državi živečih okoli 10.000 pripadnikov te manjšine (vir ocene: J. Pirc, 2016: Izbrane sodobne demografske in poselitvene dinamike romskega prebivalstva v Sloveniji. Prispevek v monografiji »Raznolikost v raziskovanju etničnosti: izbrani pogledi«, Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, ur. D. Grafenauer in K. Munda Hirnök). Po zelo grobi oceni »čez palec« bi bilo romskih predšolskih otrok v državi kvečjemu do 2000 oseb, zelo verjetno pa še dosti manj.
V prispevku pa zlasti bode v oči ocena, ki se ponovi kar trikrat, to je: »V osnovnih šolah je trenutno le 1,2 odstotka vseh šoloobveznih romskih otrok.« Po evidencah ministrstva za vzgojo in izobraževanje je bilo v šolskem letu 2023/24 na osnovne šole v Sloveniji vpisanih 2122 romskih šoloobveznih otrok, še nekaj več kot 300 pa jih je obiskovalo osnovne šole (oziroma enote) s prilagojenim programom. Od kod torej avtorju prej omenjena ocena, ni jasno. Ob tem naj za širšo sliko dodam, da po raziskavah Inštituta za narodnostna vprašanja letno slovenske srednje šole obiskuje vsaj okoli 150 romskih dijakov, vsako leto pa je na slovenskih univerzah tudi nekaj romskih študentov.
Skratka, problematično je, ker nam v Sloveniji primanjkuje zanesljivih statističnih podatkov o dinamikah v romski manjšini. A kljub temu obstajajo znanstvene institucije in (druge) državne ustanove, ki imajo dober vpogled na stanje na terenu in dokaj zanesljive podatke. Poročanje o tem, da naj bi samo dober odstotek romskih otrok obiskoval šole, ustvarja sliko, da se praktično nihče med njimi ne izobražuje, kar je daleč od resnice. Res pa je, da je na področju vzgoje in izobraževanja Romov v Sloveniji polno izzivov, težav in zaskrbljujočih kazalnikov, ki kažejo na ogromen razkorak med romskimi in preostalimi učenci. A tu je treba poudariti, da so pri tem velike razlike med Romi iz severovzhodnega in jugovzhodnega dela države v koristih prvih.
dr. Janez Pirc, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja
Opomba: Vir v članku objavljenih podatkov je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, podatki so bili predstavljeni novinarjem na pogovoru 28. avgusta letos.
Uredništvo Dnevnika