V članku z zgornjim naslovom (Dnevnik, 12. 10. 2022) novinar Peter Pahor med drugim navede: »Ljubljanski župan Zoran Janković je z dnevnega reda seje mestnega sveta umaknil točko z lokacijsko preveritvijo prostorskega akta, ki bi investitorju omogočila gradnjo stanovanjskega bloka ob Parmovi ulici namesto vrtca.« Ter doda: »Na oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje priznavajo, da ni nujno, da bodo otroci iz nove soseske dobili mesto v najbližjem vrtcu, a da za vpis v vrtec ni določen šolski okoliš, tako da lahko starši otroke 'vpišejo v kateri koli javni vrtec v Mestni občini Ljubljana'.«
Trajnostni koncept prostorskega razvoja, pa tudi trajnostni razvoj prometa, zahtevajo lokalno dostopnost storitev. Tudi če vrtcem v predpisih niso določeni »šolski okoliši«, bi moral prostorski akt občine take okoliše ustrezne dostopnosti te in druge vrste storitev določiti v svojih obdelavah (»strokovnih podlagah«), občina pa potem z ustreznimi (prostorskimi in drugimi) ukrepi zagotoviti izvajanje načrtovanih ureditev v prostoru. Če se prostora in življenja v njem ne bo urejalo na tak način, ne bomo nikoli prišli do ustreznih okoljskih razmer. Dostopnost storitev je eden od kriterijev urejanja prostora glede doseganja »okoljskih ciljev«. Ne gre torej samo za »dobro voljo« strokovnjakov, upravljavcev prostora in podobno, temveč za mednarodno sprejete zaveze s področja varstva okolja znotraj prostorskega urejanja.
Okoljskim ciljem, kot jih postavljajo veljavne direktive EU, se morajo prilagajati cilji urejanja prostora, instrumenti za doseganje obojega so pa znani (in tudi obvezujoči). Razni oddelki MOL ne morejo kar narekovati, brez ustreznih analiz in poznavanja predvidenih poselitev, kako urejati lokacije »storitev«, za katere skrbijo. Razvoj na teh področjih mora potekati v okviru priprav »strokovnih podlag«, v medsebojni koordinaciji konceptov bodočih pozidav. V tem pogledu je že občinski prostorski načrt (OPN) mestne občine Ljubljana (MOL) pomanjkljiv dokument, preveč tovrstnih rešitev prepušča slučajnim investitorjem v posameznih območjih urejanja s podrobnim prostorskim načrtom (OPPN).
Iz poročanja o problematiki obravnavanega OPPN – 173 Parmova je razvidno, da se investitor ne sklicuje na »obvezno preveritev potreb po družbeni infrastrukturi v območju OPPN in za obstoječe naselje«, oziroma temu ni verjel, pač pa je samo vprašal eno od služb MOL in nadaljeval v svojem interesu razvoj investicije. Močno čudi tudi pripravljenost mestnih urbanistov, da so se kar uklonili taki praksi in pristali na aktivacijo postopka »lokacijske preveritve« – dolžni bi jo bili ustaviti že v postopku priprave. »Lokacijska preveritev« odstopa od okoljskih ciljev za OPN MOL in očitno za OPPN za območje, in ni sprejemljiva.
Vprašanje je tudi, kdo naj bi gradnjo vrtca zagotovil. Ali kot »javni vrtec« ali kot zasebni, s koncesijo? V obeh primerih stoji za tem občina oziroma oddelek, ki skrbi za šolstvo in predšolsko vzgojo ter zagotavlja ustrezen razvoj teh storitev v prostoru. Zadeva – torej načrtovanje lokacij in kapacitet »družbene (javne) infrastrukture« – je enak problem kot opremljanje območja z gospodarsko javno infrastrukturo, brez katere območje ne bo moglo funkcionirati. Ne glede na investitorja in njegov investicijski cilj gre pri vsem za bodoče naseljence, ki bodo občani Ljubljane, ko investitorja že nikjer več ne bo.
Ne nazadnje ima tudi Strategija prostorskega razvoja občine določila, ki so obvezujoča. Za predšolsko vzgojo narekuje kot enega od ciljev dopolnitev mreže vrtcev v skladu z načrtovano gradnjo novih stanovanjskih območij, z usmeritvami, da je treba vrtce umestiti v območja stanovanj ali v četrtno ali oskrbno-storitveno središče glede na demografski razvoj in predvidene nove gradnje stanovanj, z največjim priporočenim radijem dobre in varne dostopnosti v območju kompaktnega mesta 800 m, v območju obmestja in hribovitega zaledja pa 1500 m, kar velja tudi za oddaljenost vrtca od postajališča javnega potniškega prometa. Strateški del OPN MOL je bil posebej okoljevarstveno preverjen, je obvezujoč in tozadevno narekuje ureditve v OPN MOL in njegovo izvajanje.
Martina Lipnik, u. d. i. a., Ljubljana
