Nekateri predvideni arhitektonski projekti so začeli spreminjati ljubljansko nebo. Dnevnikov novinar Peter Pahor nas v kratkem prispevku seznanja s tem, koliko projektov se predvideva v ljubljanskem občinskem prostorskem načrtu (Dnevnik, 15. 10. 2022, str. 12). Nisem arhitekt, sem zgodovinar, rojen in star (96 let) Ljubljančan, ki mu ni vseeno, kako se bo njegovo rodno mesto v bodoče razvijalo. Arhitekt Janez Suhadolc se je v nekem članku spraševal, kakšna bo v bodoče razglednica Ljubljane. V novogradnjah je ni videl. Pahor tudi v članku poudarja, da se zaradi novih projektov tudi v strokovnih krogih dvigne kakšna obrv in spremembe marsikoga begajo. Naj naštejem nekaj predvidenih projektov, ob katerih si zastavljam mnogo vprašanj, na katera ne znam odgovoriti in jih tudi odgovorni ne pojasnjujejo.
Od hotelskih stolpnic naj omenim oba novozgrajena hotela na Bavarskem dvoru, hotel Plaza v BTC, predvidena hotela na prostoru Emonike in pri športnem parku Stožice ter stari hotel Lev. Stanovanjske in poslovne stolpnice so predvidene na vogalu Dunajske in Linhartove ceste, gosta pozidava ob Celovški cesti, pri Plečnikovem stadionu, stolpnica na območju pivovarne Union, več stolpnic (podobnih kot Kristalna palača v BTC) ob Šmartinski cesti, stolpnica na začetku Masarykove ceste (podobna Situli), stolpnica pri Aleji, izstopajoči visok stanovanjski dvojček ob Celovški cesti, niz stolpnic na območju Tobačne tovarne (temelji so že zgrajeni) in še bi lahko naštevali. Med obstoječimi stolpnicami pa naj omenim Ravnikarjevi stolpnici na Trgu osvoboditve, več Ravnikarjevih stanovanjskih stolpnic v centru Ljubljane, od katerih je najbolj problematična tista ob Narodni galeriji, pa Metalko, potresno nevarne ob Streliški ulici itd. Ob vseh teh stolpnicah, nekaterih že zgrajenih in drugih na novo načrtovanih za Bežigradom, v Šiški ali Novih Jaršah, se mi zastavlja več vprašanj.
Danes šteje Ljubljana okrog 300.000 prebivalcev. Ali je mestna oblast že izračunala, koliko prebivalcev bo štela Ljubljana, ko bodo vse predvidene novogradnje zgrajene (pri tem mislim še na Šumi, Schellenburg, neprofitna stanovanjska naselja na Novem Brdu, Rakovi jelši, v Novem Polju itd). Veliko se govori o povečanju revščine pri nas, o minimalnih mesečnih prejemkih, o vedno večji inflaciji. Od kod bodo prišli kupci novozgrajenih stanovanj? Kakšne zahteve bodo imeli? Se pri gradnjah imenovanih objektov razmišlja tudi o gradnji vrtcev, osnovnih šol, rekreacijskih in športnih prostorov, zelenic? Ali bo vsem tem novogradnjam prilagojen tudi mestni potniški promet? Na vsa ta vprašanja zaenkrat nimamo odgovorov ali pojasnil.
Pa še na nekaj bi opozoril. Vse novogradnje stolpnic bodo porabile ogromno električne energije (dvigala, oskrbovanje višjih nadstropij z vodo). Smo v obdobju velike krize zaradi električne energije. Tudi vse dražja postaja, zato se bodo stroški bivanja v takih visokih stavbah občutno podražili. So kupci takih stanovanj na to opozorjeni? Kaj, če pride do redukcije električne energije in obtičiš v dvigalu? Ali investitorji velestolpnic o tem razmišljajo?
Sprašujem se tudi, ali lahko stolpnice vplivajo na podnebne spremembe v Ljubljani in okolici. Spominjam se strokovne debate, ko so v Trnovem nameravali v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zgraditi za trnovsko cerkvijo stanovanjske bloke s 17 nadstropji. Oglasili so se naravovarstveniki in opozorili, da bi taka visoka gradnja lahko ogrozila klimatske razmere na Ljubljanskem barju. Takratna »ljudska oblast« je temu prisluhnila in blokovsko gradnjo znižala na 7 nadstropij. Verjetno bi naravovarstveniki tudi danes lahko ugotovili, ali lahko načrtovane novogradnje v Ljubljani vplivajo na vremenske in klimatske razmere.
Dr. Ignacij Voje, Ljubljana
