Ko puntarsko pesem v naslovu umestimo v sedanji čas in prostor, presenečeni ugotovimo, da je povezana z aktualno podnebno krizo. V obdobju kmečkih uporov v drugi polovici prejšnjega tisočletja je namreč luč sveta ugledala tudi predstavniška demokracija. Ta sistem pa je danes neposredno povezan z globalnim problemom podnebne nepravičnosti.
Od tistih časov, ko je bil opravljen tudi prvi polet z toplozračnim balonom, je človeštvo doživelo skokovit razvoj. Do danes se je odvilo več razvojno industrijskih revolucij. Ta čas svojo usodo delimo z četrto (digitalno) razvojno industrijsko revolucijo, ki je naslovljena kot »industrija 4.0«. Nekaj pa se v teh stoletjih vendar ni spremenilo. Upravljanje sveta, večine držav v svetu še vedno temelji na uporabi orodij predstavniške demokracije. Dosežena raven tehnologije na eni in komaj še uporaben predstavniški sistem upravljanja držav na drugi strani sta nezdružljiva in v popolnem navzkrižju.
Vemo, kje so meje naše spiralne galaksije rimske ceste. V medzvezdni prostor smo poslali raziskovalno sondo. Zagonetka črnih lukenj ni več neznanka. Prebivalci planeta Zemlja pa smo še vedno ujetniki preživelega predstavniškega sistema. Legalnost odločanja demokratično izvoljenih predstavnikov v tem sistemu je sama sebi namen, saj ne zagotavlja uresničevanja pričakovanj prebivalstva. Sistem predstavniške demokracije izvoljenim predstavnikom podeljuje absolutno politično oblast, ki se lahko mimogrede brez zapletov legalno sprevrže tudi v avtokratsko oblast ali celo v diktaturo.
Očitne znake benignosti predstavniške demokracije razkriva pojav podnebne krize. Toplogredni plini, segrevanje planeta, migracije in neenakost so namreč rezultat napačnega upravljanja držav in sveta. Prepad med učinki upravljanja družbe in potrebami prebivalstva je dodatno poglobil prevrat na področju finančno-davčne politike. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (študija Thomasa Pikettyja) so bile odpravljene finančno-davčne omejitve in premoženjski tok svetovnega bogastva se je preusmeril v roke elit. Pred 50 leti se je začelo pospešeno vzpostavljati premoženjsko razmerje, ki ga danes opisujemo z obrazcem 1:99 kot izrazom popolne premoženjske neenakosti. Ena stran (99) predstavlja množico nebogatih, revnejših in revnih, druga stran (1) pa elito bogatašev, ki ima v rokah večino svetovnega bogastva in tudi neformalno zunajparlamentarno dejansko oblast.
Premoženjsko neenakost razlagamo kot nasprotja med severom in jugom., V veliki meri je zgodovinska dediščina kolonialne razdelitve sveta. Vesoljska tehnologija nam ponuja nočne posnetke planeta Zemlja. Geografske meje med severom in jugom dokaj natančno lahko razberemo iz teh posnetkov po zgoščenosti osvetlitve posameznih kontinentov.
Pravkar končana podnebna konferenca OZN COP27 razen sklada za pokrivanje podnebnih škod in izgub državam v razvoju ni prinesla rešitev. Ohranjamo sistem eksponentne rasti, podrejene ustvarjanju in delitvi dobičkov, ne pa neposrednemu zadovoljevanju potreb prebivalstva sveta. Puntarska pesem v naslovu je spodbuda uporu v našemu času. Upornim kmetom iz tistih časov lahko kar zavidamo, saj je bilo vsakomur jasno, komu se upirajo. To je bila zemljiška gospoda, ki je pobirala dajatve v blagu, denarju in tlaki. Proti komu so danes uperjeni protesti in upor nezadovoljnega prebivalstva, pa marsikomu ni jasno.
Oblast v sistemu predstavniške demokracije naj bi namreč v svojih rokah imelo ljudstvo. Tako je zapisano (3. člen) tudi v naši ustavi. Vendar so protesti zaradi podnebnih sprememb, segrevanja planeta, neenakosti in revščine dokaz, da je v predstavniškem sistemu ljudstvo daleč od oblasti. Ponavljanje mantre o demokraciji, kar noč in dan počnejo politiki, ne pomaga kaj dosti. Oblast je trdno v rokah gospodarjev sveta, v rokah političnih in gospodarskih elit. Politične elite niso pripravljene predstavniškega sistema zamenjati s sistemom upravljanja, ki bi zagotavljal legitimnost odločanja in oblast ljudstva. Tako ravna tudi uprava Evropske unije.
Resnico o predstavniški demokraciji je že leta 1762 obelodanil Britanec Jean-Jacques Roussseau. Zapisal je: »Ljudstvo je prepričano, da je svobodno, pa se krepko moti. Svobodno je le ob volitvah članov parlamenta: brž ko jih izvoli, je suženj, je nič.« Razrešiti moramo (le) uganko, kako se prebiti iz labirinta posredne demokracije. Poiskati moramo, tudi z uporom proti vladajočim elitam, izhod iz labirinta, nad katerim piše: »Tukaj se prične pot, ki pelje v sistem neposredne demokracije, kjer si bo lahko slehernik sam brez posrednikov poiskal svojo srečo.«
Janez Krnc, Litija
