Živimo v obdobju kriz, najverjetneje zato, ker nismo sposobni dojeti kompleksnih smeri prehoda iz preteklosti v sedanjost. Živimo iz dnevnih nepovezanih vtisov dogajanj, ki nam onemogočajo vpogled v njihovo povezavo in na njihov vpliv na bodočnost.
Nedvomno je, da je neke dobe konec, da smo na neki prelomni točki, kjer se pospešeno ruši zelo kompleksna struktura današnjega družbenega reda, pri čemer plezajoče nastaja še ne oblikovano novo. Globalizacija je filozofsko nedefiniran pojem, vsesplošno pa je kot pojav sprejeta v praksi. Slednja pa se po svetu členi in zato različno razlaga, glede na položaj držav in njihovih državljanov, kar je treba zaradi vsebine tega zapisa opredeliti kot globalizacijo po kolonialnem konceptu in globalizacijo kot proces.
Globalizacija po kolonialnem konceptu, posebno po uveljavljenju Friedmanovega mišljenja, je bila predstavljena kot priložnost izboljšanja položaja bogatih in revnih. To se je sprevrglo v svoje nasprotje zaradi zahodnega uveljavljanja principa vsesplošne tekmovalnosti, kjer prevladuje pritisk na zniževanju cen vseh faktorjev, in neomejenega področnega in območnega trga, kjer je vse živo in neživo naprodaj.
Pretežni del vzhodnih držav in držav svetovnega juga, ki so pod prisilo sprejemale pravila gospodarjev, je razumel in razume globalizacijo kot proces k doseganju univerzalnega razcveta na osnovi principov enakosti, medsebojnega spoštovanja, suverenosti, nevmešavanja v notranje zadeve posameznih držav in v pravičnem mednarodnem gospodarskem sodelovanju (na primer Brics).
Globalizacija po kolonialnem konceptu je svojo moč uveljavljanja črpala z vojaškimi posegi, ki so bili predvsem namenjeni ropanju naravnih virov in rasti njenega vojaškoindustrijskega kompleksa, ter iz dolarja kot svetovne rezervne valute. Po letu 1971 je bila dolarju ukinjena zlata podlaga. Sledila je uvedba petrodolarja, na osnovi katerega so morale vse države sveta uporabljati ameriško valuto v mednarodni izmenjavi. Druga posledica je bila in je emitiranje te valute brez kritja, na osnovi katere so kreditirali in s tem zadolževali države, njihov zasebni in javni sektor in prebivalce ter tkali prikrito dolžniško suženjstvo. Hegemonijo imperija so uresničevale tudi naddržavne in svetovne organizacije, ki so v večjem delu krojile usodo in načrtovale smeri razvoja sveta. Ker je to neuravnotežen sistem, je tako večdesetletno početje privedlo do resnih sistemskih težav in do roba brezna. Da bi svetovni mogočneži obdržali svojo moč in akumulirano bogastvo, vse kaže, da želijo pospešeno uvesti popolni nadzor nad svetovno družbo, nad dogajanji in nad stanji.
Iz najrazličnejših virov lahko povzamemo, da so Ruska federacija in države, ki se z njo povezujejo, ubrale svojo pot in se odrekle poslušnosti dominacije Zahoda. To se vidi predvsem iz uvedbe zlate podlage za rubelj in medsebojne trgovinske izmenjave v valutah držav komercialnih partnerjev. Povsem logično je, da temu nosilci dosedanje in sedanje paradigme v zatonu sovražno nasprotujejo. V nagonskem strahu za obstanek histerično prepričujejo svoje podanike s trditvami, ki presegajo meje absurdnega. S tem dokazujejo, da podcenjujejo zdravo ljudsko pamet in da se istočasno zavedajo svojega bližnjega zloma, ki se ga strahovito bojijo. Njihov strah postaja silno nevaren za nas »navadne smrtnike«, saj so nas pripravljeni žrtvovati s pomočjo različnih metod. Med temi so namensko ustvarjanje drastičnega pomanjkanja osnovnih življenjskih dobrin, zmanjševanje premoženja z močnim obdavčenjem in preko stagflacije ter predvsem s trganjem socialnih vezi preko nadziranja združevanja ljudi in poudarjene cenzure.
Svetovni mogotci so odvisni od nas in ne obratno. Da bi nas obvladovali, že veliko časa vlagajo ogromna sredstva v psihološko formatiranje preko šolstva, uniformirane kulture, medijev. Naša dolžnost je, da začnemo prepoznavati to predvsem psihološko okovje in da se ga rešimo. Morda je najlažja pot, da vsestransko preverjamo sporočila in informacije, ki nam jih posredujejo preko raznih informacijskih kanalov, in jih ocenjujemo na osnovi primerjave s svojimi vrednotami in svojimi objektivnimi kriteriji. Človek, ki ni pogojen, v vsaki situaciji lahko najde rešitev. Glede na omenjeno je danes množično prebujaje nekaj ključnega.
Črt Tavš, Koper
