Prebivalcem Slovenije se ob uvajanju obveznega zdravstvenega prispevka, ki nadomešča dosedanje premije dopolnilnega zavarovanja, zastavljajo številna vprašanja. Kako ravnati v konkretnih situacijah, ni nujno samoumevno. Za zdaj se je mogoče zanesti predvsem na to, da bo obvezni prispevek sprva znašal 35 evrov. Očitno je tudi, da bo treba v prihodnosti zdravstvu tako ali drugače odmeriti več denarja.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so nekatere odgovore na dileme zavarovancev objavili na svoji spletni strani. Prebivalcem svetujejo, naj dodatne informacije najprej poiščejo v ustanovi, ki izplačuje njihov dohodek, pa naj gre za delodajalca ali pokojninsko blagajno. Vzpostaviti nameravajo tudi začasni klicni center. Kljub temu, da se vsi akterji pospešeno pripravljajo na spremembe, pa ni mogoče mimo pomislekov, ki so že prišli dan. Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je pred dobrima dvema tednoma opozarjala na pomanjkanje časa za uveljavitev sprememb v sistemih informacijske podpore. Izvajanje brez testiranja in vseh preizkusov zagotovo ni v redu, je ocenjevala. Prah so dvigovale tudi oktobrske razprave o višini novega prispevka, ob katerem bo moral luknjo v zdravstveni blagajni zakrpati državni proračun.
Preberite še: Kdo, kdaj in kako nam bo trgal zdravstveni prispevek
Raznovrstne zavajajoče interpretacije o obveznem prispevku in drugih novostih, ki so se širile v preteklih mesecih, so tesno povezane s tempom in načinom uvajanja sprememb. Poslanci Gibanja Svoboda so aprila z vložitvijo novele zakona, ki pelje v ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, sprva obšli zdravstveni resor in takratnega ministra Danijela Bešiča Loredana, ne nazadnje pa tudi koalicijski partnerici. Iskanje pravičnejših rešitev so ob prispevku, ki bo na začetku za vse enak, v koaliciji odložili, vlada pa je ceno mesečne premije dopolnilnega zavarovanja zamejila pri 35,67 evra. Povod za vse te poteze je bila napoved dviga premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za deset evrov, ki ga je napovedala zavarovalnica Generali. Možnost dviga so omenjali tudi v Vzajemni in Triglavu. Dobrih osem mesecev po zamrznitvi cen, s katero je vlada zavarovalnicam prekrižala načrte, je prišlo do preobrata. Pot za nadomestila, namenjena povrnitvi škode zaradi omejevanja premij, je odprta. To sicer še ne bo končni epilog sprememb zadnjega leta, saj je Vzajemna na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo zakona o njenem statusnem preoblikovanju.
Kaj se bo po koncu prihajajočega leta zgodilo pri prispevkih, je za zdaj popolna neznanka. Glede na dosedanje poskuse zdravstvenih reform se iskanje konsenza o tem, koliko mora kdo plačevati, vedno znova zatakne pri konkretnih obremenitvah. Večkrat se je izkazalo tudi, da je zviševanje prispevkov, ki bi del prebivalcev zajelo bolj kot druge, občutljiva politična tema. Ukinjanje dopolnilnega zavarovanja, ki ga je pred tem obljubljala vrsta oblastnikov, je pomemben korak. Temeljnih vprašanj, ki bi jih bilo treba ob tem doreči, vlada Roberta Goloba še ni načela.
Pomanjkljivo financiranje zdravstva obenem ni edina zagata, kjer bodo morale oblasti bližnjice nadomestiti z dolgoročnejšimi rešitvami. Podobno kot lani so spremembe tudi letos uvajale z začasnimi interventnimi ukrepi. Takšen način odzivanja na predolgo čakanje bolnikov, pomanjkanje denarja v blagajni ali kadrovske težave zdravstvenih zavodov ima takojšnje učinke, ki pa niso nujno razveseljivi. Prebivalci so posledice slabo utemeljenih ukrepov občutili zlasti pri neuspelem eksperimentu s skrajševanjem čakalnih dob. Spremembe, ki jih spremljajo številna nerazrešena vprašanja, so zametki novih kriz v javnem zdravstvu.
