Z letošnjim oktobrom se je začelo devetmesečno poskusno delovanje. Ko bo uspešno končano, bo javno podjetje Energetika Ljubljana ohranilo sedanji obseg proizvodnje toplote za daljinsko ogrevanje, bo pa podvojilo proizvodnjo električne energije. Predvsem pa bo zmanjšalo svojo odvisnost od premoga. Na račun uporabe zemeljskega plina v plinsko-parni enoti bo Energetika porabila 70 odstotkov manj premoga kot doslej.
V Energetiki Ljubljana so se ob objavi novice o pridobitvi odločbe o poskusnem obratovanju za plinsko-parno enoto pohvalili, da z glavnim dobaviteljem tehnološke opreme grško družbo Mytilineos niso sklenili niti enega finančnega aneksa. Kar 118 milijonov evrov vredna pogodba z Mytilineosom se torej od podpisa leta 2019 do danes ni povišala, kar je pri tako velikem in tudi zahtevnem projektu skoraj neverjeten podatek.
Da ni bil sklenjen finančni aneks z grško družbo, pa ne pomeni, da ta ni imela zahtevkov in da je projekt šel kot po maslu. Aneks iz septembra 2020 namreč razkriva, da je Mytilineos med drugim zahteval odškodnino, dodatne stroške, dodatna plačila in podaljšanje roka izvedbe v skupni višini več milijonov evrov. V Energetiki so sicer zatrdili, da nobeden od teh zahtevkov ni bil potrjen oziroma da so bili z njihovega stališča vsi sporni. V trenutku podpisa aneksa Energetika do izvajalca ni imela zahtevkov, so se pa ti nakazovali, so pojasnili v javnem podjetju. Na koncu sta se Energetika in Mytilineos z omenjenim aneksom v duhu kompromisa, da bi se projekt lahko nadaljeval, dogovorila, da se oba odpovesta vsem morebitnim zahtevkom, ki so ali bi nastali do datuma sklenitve tega aneksa.
Z aneksom iz septembra 2020 sta se Energetika in Mytilineos strinjala tudi glede podaljšanje roka za izvedbo do konca maja 2022. Glavni razlog, da je bila Energetika takrat pripravljena podaljšati rok, je bila pandemija covida-19, ki je nedvomno povzročila veliko težav v gospodarstvu. A novega roka Mytilineos ni ujel, Energetika pa očitno ni bila več pripravljena sklepati aneksov za podaljšanje roka. To je sprožilo spor med naročnikom in izvajalcem, ki sta nerešena vprašanja sprva poskusila rešiti s pomočjo mednarodne komisije za reševanje sporov, zdaj pa sta šla v arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ker so ti postopki še odprti, so v Energetiki skopi s pojasnili o vsebini spora z grško družbo in zahtevki.
Javno dostopni podatki pa kažejo, da spor z Mytilineosom za javno podjetje ni poceni. Samo za pravno podporo pri projektu in pri reševanju sporov je Energetika odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji doslej plačala skoraj 2,7 milijona evrov. Za delovanje tričlanske mednarodne komisije za reševanje sporov je sklenila tri pogodbe v znesku po 400.000 evrov, pri dveh tujih družbah pa je najela svetovalne storitve za analizo zamud pri projektu v skupni višini 800.000 evrov brez davka.
Ker posel z grško družbo še vedno ni končan, odprta vprašanja pa prav tako še niso rešena, se utegne zgoditi, da bodo ti stroški do konca postopkov še zrasli. Če bo Energetiki uspelo dokazati, da je krivec za zamudo izključno Mytilineos, si lahko obeta, da ji bo izvajalec plačal vsaj pogodbeno kazen.
