Dogodke, ki kažejo na komaj verjeten nered na čakalnih seznamih, so v zadnjem času izkusili mnogi. Bralci so nam letos pripovedovali, kako so jim iz iste bolnišnice v istem tednu sporočili dva različna datuma za pregled, včasih le nekaj dni narazen. Nekateri so bili »ročno« zabeleženi le na ločenih seznamih, v sistemu elektronskega naročanja pa niso obstajali. Poročali smo tudi o zamenjavi identitete bolnikov pri naročanju. Sogovorniki, ki so zaradi kroničnih težav pogosto pri bolnišničnih specialistih, anekdote o javnem zdravstvu stresajo iz rokava. »Nisem še končal,« nas je pred dobrim tednom opozoril eden od bralcev.
Podatek, da skoraj trije od štirih bolnikov z »zelo hitro« napotnico na prvi pregled čakajo nedopustno dolgo, se v popolnosti ujema z zgornjo sliko. Za ljudi, ki so jih zdravniki usmerili na obravnavo v roku dveh tednov, imajo lahko zamude hude posledice. Kot je razvidno iz prve mesečne objave podatkov po februarju 2021, bolniki predolgo čakajo tudi na oddelkih, kjer zaposleni rešujejo življenja. Stopnjo nujnosti »zelo hitro« so v zdravstvenem resorju v mandatu vlade Mira Cerarja uvajali prav zaradi raka in drugih stanj, ki so lahko ob čakanju zelo nevarna, a ne sodijo na urgenco.
Da bodo imele bolnišnice pri zagotavljanju terminov v dvotedenskem roku obilo težav, je bilo jasno že ob uvajanju »zelo hitrih« napotnic. Dobri nameni so se izjalovili ob neredu na seznamih in pomanjkanju osebja, zaposleni v bolnišnicah pa so se pritoževali tudi zaradi številnih nejasnosti. Podobno se je dogajalo tudi ob poznejših poskusih urejanja vrst čakajočih.
Ker učenje iz napak še ni postalo pravilo, se je tudi letošnje čiščenje čakalnih seznamov sprevrglo v incident. Brez terminov je začasno ostalo skoraj 6000 ljudi. Stiskam, v katerih so se znašli, bi se lahko v zdravstvu in pri oblasteh s pazljivejšim načrtovanjem izognili. Reševanje zagate je zaposlenim prineslo dodatno delo. Čas, ki ga bo to terjalo, bi lahko porabili bolje.
V javnem zdravstvenem sistemu je čas trenutno najpomembnejša neznanka. Vrste ljudi, ki na pregled čakajo predolgo, so se po predpandemskem letu 2019 podaljšale. To ni presenetljivo: v bolnišnicah še vedno niso polovili vseh zaostankov iz obdobja, ko so odpadli številni pregledi in zdravljenja. Hkrati na vrata ambulant trkajo bolniki, ki bodo diagnozo prejeli z velikim zamikom. Prebivalci so svoje zdravnike od pomladi 2020 dalje videvali bistveno redkeje kot nekoč.
Za zdaj ne kaže, da bodo bolniki do posveta na štiri oči še kdaj dostopali tako, kot so pred pandemijo. Kar pripelje tudi do enega od vzrokov za široko uporabo »zelo hitrih« napotnic. V bolnišnicah vsakodnevno srečujejo ljudi, ki bi jih lahko po njihovi oceni oskrbeli že v zdravstvenem domu. Hkrati pa k težavam ambulant družinske medicine prispeva tudi pomanjkljiva informatizacija, ki odraža razdrobljeno delovanje javnega zdravstva.
Predsednik vlade Robert Golob je ta teden izpostavil, da so krajšanje vrst začeli ravno pri informatizaciji. Izhodišče je smiselno, a bo ta pot zahtevala več previdnosti. Z napakami, ki se ponavljajo iz leta v leto, se zaupanje prebivalcev v javno zdravstvo zmanjšuje. Na zdravstvenem ministrstvu, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan, medtem stavijo tudi na plačilo vseh opravljenih pregledov in zdravljenj. Pri nekaterih zdravljenjih so omejitve padle že pred časom, a so imeli taki ukrepi le omejen učinek. Tudi pri tem prijemu bi se lahko oblasti učile iz preteklih mandatov. Spremembe, ki jih ne spremljajo jasne zaveze k dostopnejši oskrbi bolnikov, so lahko vir novih razpok v javnem zdravstvu.
