Kaj je varna hrana? To je predsedniku vlade Robertu Golobu in kmetijski ministrici Ireni Šinko neznana besedna zveza. Ni je v njunem besednjaku, sicer zasičenem z nutrijami, kužki in kmečkimi puntarji, zato pojasnimo, kaj pomeni. Varna je tista hrana, ki je primerna za prehrano ljudi in ne ogroža njihovega zdravja.
V Evropski uniji je za varno hrano odgovoren tisti, ki jo proizvaja (nosilec dejavnosti) in ki je torej v svojem podjetju ali na svojem gospodarstvu hkrati odgovoren za dobiček. Varno hrano mora zagotavljati tudi z notranjimi kontrolami (analizami). Proizvodnja/pridelava varne hrane je draga in nosilcem dejavnosti klesti dobiček, zato iščejo bližnjice bodisi pri notranjih kontrolah bodisi pri uporabi spornih surovin ali prepovedanih kemikalij. Upajoč seveda, da jih ne bodo zalotili.
Pri tako liberalnem sistemu je nujno potreben pikolovski nadzorni organ, ki mora biti neodvisen od politike in od nosilcev dejavnosti, ki jih nadzira. Slovenska uprava za varno hrano ni žal nič od tega. Je organ v sestavi kmetijskega ministrstva, zato mu je popolnoma podrejena in ne sme samostojno odločati niti o tem, ali naj potrošnikom pove, da je na trgu zdravju škodljivo živilo. Kmetijska ministrica Irena Šinko je po drugi strani brez vsakršne politične moči. Mirno sprejema vse ideje, ki jih v vladnih sobanah navrže, kdor slučajno pride mimo.
Na čelu uprave za varno hrano, ki je za zdravje potrošnikov ključna nadzorna institucija v državi, so se od junija zvrstili že trije ljudje. Njeno inšpekcijo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je zadnji dve leti vodil Branko Podpečan, prestrašen gospod, ki se je razjokal pred kamerami, ker so mu zaščitniki živali očitali, da se njihovi inšpektorji prepočasi odzivajo na prijave suma mučenja živali. Zadnjega maja letos je Podpečan odstopil – protestno, ker je vlada zamenjala generalnega direktorja uprave Matjaža Gučka. Gučka je nadomestila z Janezom Posedijem in mu že po treh tednih očitala, česa vse ni postoril. Za to funkcijo je dvojec brez krmarja Golob-Šinko zato najprej zasnubil Danušo Štiglic, zadnji trenutek pa je še njo pustil na cedilu in izbral Vido Znoj.
Kadrovske rošade na upravi za varno hrano so tako pogoste in bliskovite, da jim ne morejo slediti niti v vladi niti na ministrstvu. Ko je namreč ministrski zbor 11. avgusta glasoval o Vidi Znoj, je v vladnem gradivu pisalo, da je gospa trenutno vodja sektorja za hrano in krmo, čeprav je s te funkcije (iz istega razloga kot Podpečan) odstopila že 31. maja. Podobno je bilo na seji vlade minuli četrtek. V gradivu pod točko sklep o dopolnitvi sklepa o ustanovitvi delovne skupine za koordinacijo obnove po poplavah piše, da pri delu te skupine aktivno sodeluje tudi dr. Branko Podpečan, direktor inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Toda na spletni strani uprave za varno hrano je od 16. avgusta kot direktor te inšpekcije naveden Fabian Kos.
Kdo torej vodi eno najpomembnejših inšpekcijskih služb v državi? Glede na njeno dezorientiranost, ki se kaže tudi pri šepavem nadzoru s prepovedanimi pesticidi obogatenega sadja, očitno nihče. Ne ljudje brez hrbtenice in z zakrknjenim jezikom, upravo in njeno inšpekcijo bi morala voditi »vojaka«, ki bi se oglasila, ko je treba, ter bi stopila v bran stroki in potrošnikom. V liberalnem sistemu, ko je za varno hrano odgovoren nosilec dejavnosti, bi moral imeti potrošnik popoln pregled nad izsledki inšpekcijskega nadzora, da bi se lahko odločil, pri kom bo kupoval in kaj bo jedel. Bomo to kdaj dočakali?
