‘Najpomembnejše je, da so bile živali rešene. Zapisniki, papirji, so v tistem trenutku drugotnega pomena. Tisto, kar je stranka dobila v roke, je bolj obvestilo, da so ji bile živali odvzete.« To je veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic po filmskem odvzemu 24 goved na kmetiji Možganovih izjavila v intervjuju za Mladino. Gre za unikatno samoprijavo upravi za varno hrano in upravni inšpekciji, da si s predpisi (zakoni o zaščiti živali, o veterinarskih merilih skladnosti, o inšpekcijskem nadzoru in o splošnem upravnem postopku ter uredba o upravnem poslovanju), po katerih bi morala delati, inšpektorica ni na ti.
»Bolj obvestilo, da so bile živali odvzete« se strokovno imenuje ustna odločba na zapisnik. Zelo natančno je predpisano, katere elemente mora vsebovati zapisnik ustne odločbe o odvzemu živali. Zakon o splošnem upravnem postopku določa, da ga je treba napisati med opravljanjem uradnega dejanja, ne čez teden dni v pisarni, kot je v zadevnem primeru storila inšpektorica. Obsegati mora natančen in kratek potek ter vsebino v postopku opravljenega dejanja, priložiti mu je treba dokaze, v že podpisanem zapisniku se ne sme ničesar dodajati ali spreminjati …
Inšpektorica Štigličeva je na kmečkem dvorišču namesto zapisnika k ustni odločbi sestavila »bolj obvestilo«, dolgo vsega osem vrstic. V njem ni navedla niti tega, koliko živali je odvzela, kaj šele da bi jih popisala ter opremila z njihovimi registrskimi oznakami in opisi, v kakšnem rejnem in zdravstvenem stanju je vsaka od njih. Ni konkretizirala, zakaj se je odločila za odvzem, na koncu je s pisno odločbo celo odpravila ustno odločbo na zapisnik, kar je prav tako nezakonito.
Upravni inšpektor je ugotovil tako hude kršitve pravil upravnega postopka, da je vodstvu uprave predlagal, naj zoper Danušo Štiglic disciplinsko ukrepa. A tega ni storil le zaradi primera Možgan. Pod drobnogled je vzel še tri naključno izbrane ustne odločbe na zapisnik o trajnem odvzemu živali, ki jih je med 1. junijem in 29. novembrom letos izdala ista inšpektorica. In v prav vseh je ugotovil identične hujše kršitve pravil upravnega postopka.
Ker so različni inšpektorji novomeškega območnega urada uprave za varno hrano z ustno odločbo na zapisnik samo letos (do 7. decembra) živali odvzeli v 48 primerih, je upravnega inšpektorja zanimalo, ali gre nemara za sistemske napake pri vodenju inšpekcijskih postopkov. Posledično je pregledal še pet ustnih odločb na zapisnik o odvzemu živali in pisnih odpravkov ustnih odločb naključno izbranih novomeških inšpektorjev. In pri nobenem ni zaznal bistvenih kršitev upravnega postopka, kot se je to zgodilo v vseh štirih pregledanih zadevah, ki jih je letos vodila Štigličeva.
Do njenega ravnanja v aferi Možgan so bili izjemno kritični tudi trije njeni inšpektorski kolegi z uprave za varno hrano, ki jih je vodstvo imenovalo v verifikacijsko komisijo za pregled tega postopka. Zaznali so enake kršitve zakonodaje kot upravni inšpektor. Zapisali so tudi, da je bil trajni odvzem Možganovih goved nesorazmeren ukrep in da bi lahko inšpektorica v skrbi za dobrobit živali odredila bistveno milejše ukrepe. Takšna je torej ocena strokovnjakov, ne s čustvi nabitih spletnih komentatorjev in živalskih aktivistov.
Rudi Možgan zaradi razmer, v kakršnih je redil govedo, slovenskim kmetom nikakor ne more biti v ponos. Kljub temu utegne na koncu še zmagati, če se bo uprava za varno hrano prisiljena poravnati z njim. Za to bo lahko nevestni rejec hvaležen izključno Danuši Štiglic. Deluje namreč kot aktivistka z veliko močjo in pooblastili, ne pa kot inšpektorica, ki je dolžna spoštovati veljavne predpise. Njen filmski odvzem živali pa bi lahko morebiten sodni postopek preživel samo v tem primeru.
